O protiustavnih posledicah odložitve uveljavitve zakona ali njegove morebitne zavrnitve na referendumu so sodniki razpravljali že trikrat. Generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan je ob tem pojasnil, da "si ustavno sodišče zelo prizadeva, da do končne odločitve pride čim prej, je pa ta primer zelo kompleksen, veliko je bilo gradiv in argumentacij".

Po njegovih besedah tako ni mogoče napovedati, ali bo in kakšna bo odločitev v četrtek.

Javnost verjetno z odločitvijo še ne bo seznanjena
Kerševan je še povedal, da je zelo malo verjetno, tudi če bodo sodniki v četrtek izglasovali odločitev, da bi z njo že ta teden seznanili javnost. Vendar pa dodaja, da to ni izključeno. Po sprejeti odločitvi morajo namreč pripraviti končno besedilo in morebitna ločena mnenja.

Odločitev nato podpiše predsednik ustavnega sodišča in dokler se to ne zgodi, je do takrat formalno niti ni, je še pojasnil Kerševan. Nato pa o odločitvi obvestijo stranke v postopku in javnost. Kot je še pojasnil Kerševan, se le izjemoma odločijo, da stranke in javnost o tem, kakšna je dokončna odločitev in kakšna je njena vsebina, seznanijo prej.

Zahtevo je vložil državni zbor
Zahtevo za presojo protiustavnih posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve družinskega zakonika ali z njegovo zavrnitvijo na referendumu, je vložil državni zbor. Odločitev so poslanci izglasovali 2. septembra, dan za tem, ko so pobudniki referenduma začeli zbirati podpise. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je v dveh dneh zbrala več kot 25.000 podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo 40.000.

Z vložitvijo zahteve za ustavno presojo pa se je zbiranje podpisov ustavilo. Če bo ustavno sodišče sklenilo, da je referendum dopusten, se bo zbiranje podpisov nadaljevalo dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu.

Primc: Odlašanje sodišče postavlja v slabo luč
Vodja civilne iniciative Aleš Primc je konec novembra opozoril, da odlašanje z odločitvijo postavlja ustavno sodišče "v slabo luč", saj bi po zakonu moralo odločiti v enem mesecu. Omenil je tudi ugibanja v medijih, da bodo sodniki z odločitvijo počakali do državnozborskih volitev.

Nekdanja ustavna sodnika Dragica Wedam Lukić in Janez Čebulj pa sta na to odgovorila, da se ustavno sodišče ne ozira na politične razmere. Wedam Lukićeva je še dodala, da je pri zahtevnih zadevah daljši postopek običajen, Čebulj pa, da gre za zapleteno zadevo in je očitno težko dobiti konsenz.

Instrukcijski rok za odločitev sodišča je 30 dni, vendar lahko to obdobje tudi podaljša. Referendum o družinskem zakoniku so imeli ustavni sodniki na dnevnih redih sej 6. oktobra ter 3. in 22. novembra.