Na predčasnem glasovanju o družinskem zakoniku, ki je potekalo v torek, sredo in četrtek, je po podatkih Državne volilne komisije glasovalo 15.752  volivk in volivcev oz. 0,92 odstotka vseh volivk in volivcev. To je 0,28 odstotka manj kot na predčasnem glasovanju junija lani, ko je o treh referendumih predčasno glasovalo 20.620 volivk in volivcev. Foto: BoBo
Na predčasnem glasovanju o družinskem zakoniku, ki je potekalo v torek, sredo in četrtek, je po podatkih Državne volilne komisije glasovalo 15.752 volivk in volivcev oz. 0,92 odstotka vseh volivk in volivcev. To je 0,28 odstotka manj kot na predčasnem glasovanju junija lani, ko je o treh referendumih predčasno glasovalo 20.620 volivk in volivcev. Foto: BoBo
Zadnji dan referendumske kampanje

Referendum je s podpisi več kot 42.000 volivcev zahtevala Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, zagovorniki zakonika pa so se združili v Gibanje za družinski zakonik.

Na MMC-ju imamo pred referendumom dva klepeta. Z nasprotnikom zakonika Alešem Primcem in zagovornikom zakonika Mihom Lobnikom.

Družinski zakonik bo na referendumu potrjen, če bo zanj glasovala večina volivcev, ki bodo veljavno glasovali. V tem primeru bo začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se bo začel eno leto po njegovi uveljavitvi.

Če bodo volivci zakonik zavrnili, v letu dni od odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo.

Največ pozornosti namenjeno izenačevanju pravic
V triletni razpravi o družinskem zakoniku je bilo največ pozornosti namenjeno vprašanju izenačevanja pravic istospolnih parov s heterospolnimi pari. Zagovorniki in nasprotniki zakonika pa se razhajajo zlasti pri vprašanju, kaj je resnična korist za otroka in pri definiciji družine.

Poskus popolne izenačitve pravic istospolnih parov s pravicami heterospolnih pa je v razpravi presekal t. i. kompromis, po katerem istospolna partnerja skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden izmed njiju posvoji otroka drugega. Toda tudi t. i. kompromis referenduma ni preprečil.

S kompromisom poskusila tudi Družinska pobuda
S kompromisom je pred vložitvijo podpisov za referendumsko zahtevo poskusilo tudi društvo Družinska pobuda, vendar njihov predlog ni dobil dovolj podpore.

Nazadnje so se v javnosti odprla še nekatera druga vprašanja, povezana s posameznimi poglavji v družinskem zakoniku, med drugim glede določanja postopkov posvojitve otrok in glede ukrepov za zaščito otrok. Na tem področju namreč zakonik prinaša številne novosti.

Družinski zakonik poleg tega sistemsko ureja področje družinskega prava in državi daje večjo možnost posega v družinske odnose. Med drugim prepoveduje telesno kaznovanje otrok in uvaja institut zagovornika otrok. Pristojnosti odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka se s centrov za socialno delo prenašajo na sodišče, uvajata se družinska mediacija in svetovanje.

Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je podpise za zahtevo referenduma začela zbirati septembra lani. Zbiranje je prekinilo odločanje o dopustnosti referenduma na ustavnem sodišču, ki pa je referendum dovolilo. Tako so pobudniki referenduma nadaljevali zbiranje podpisov in februarja letos v DZ vložili zahtevo za referendum.

Zadnji dan referendumske kampanje