Gibanje primanjkljaja skozi leta. Foto:
Gibanje primanjkljaja skozi leta. Foto:

Ta vladni cilj bo določen v rebalansu letošnjega proračuna, ki naj bi ga ministri potrdili do 6. junija. Omejevanje plač in višji DDV kot poglavitna letošnja ukrepa sta že uzakonjena, precej višji primanjkljaj pa kaže na to, da bo vlada ubrala bolj postopno uravnoteženje javnih financ oziroma da računa na dveletno podaljšanje roka Evropske komisije.

Nižje proračunske prilive zaradi recesije bodo nadomestili višji davki: DDV, davek na sladke pijače, srečke, stopnja na dobiček se ne bo več zniževala. Donos ne bo tolikšen, da se ne bi zviševal primanjkljaj, pravi dr. Igor Masten z ljubljanske Ekonomske fakultete. "In to potem povečuje deficit. Sicer bodo višje davčna stopnje poviševale dohodke, vendar očitno ne dovolj."

Z rebalansom bo vlada omejila materialne stroške, tekoče transfere v javne agencije, naložbene izdatke znižala za 100 milijonov, pokojnine in socialni transferji naj se ne bi usklajevali, letni dodatek za upokojence naj bi bil tudi prihodnje leto takšen kot letos, za 3 odstotke naj bi znižala nadomestila za brezposelne in porodniški dopust podobno kot starševsko nadomestilo omejila na največ dve povprečni plači. Plače pa je že znižala. Kljub temu bo torej primanjkljaj 1,5 milijarde evrov. Torej računamo na dodatno prehodno obdobje. "To je jasno že od vsega začetka. V Bruselj nismo poslali ambicioznih ciljev, ampak stanje, kakršno je," med drugim pravi Masten, ki meni, da bo dodatno prehodno obdobje za sanacijo primanjkljaja potrebno.

Poleg rebalansa bodo pripravljene tudi spremembe zakonodaje, ne samo tiste, ki se nanašajo na rebalans, ampak naj bi kmalu pripravili tudi davek na nepremičnine. Ta bo polnil proračun prihodnje leto. "Ta bi moral prinesti dodaten odstotek priliva v proračun," dodaja Masten in meni, da bo vsemi novimi dajatvami imel še najmanj negativnih učinkov.

In če bo torej letos proračunski primanjkljaj višji tudi zato, ker ne bo poudarka le na varčevanju, pa je dilema o nižanju izdatkov, vredna 300 milijonov, preložena na drugo leto, pravzaprav pa na jesen. Da ne bo treba poseči po tako imenovanem kriznem davku.

Zdenka Bakalar, Radio Slovenija