V Sloveniji obstajajo različni ekstremisti, vendar nimamo splošno uveljavljene definicije ekstremizma. Foto: BoBo
V Sloveniji obstajajo različni ekstremisti, vendar nimamo splošno uveljavljene definicije ekstremizma. Foto: BoBo

Predsednica preiskovalne komisije za oceno delovanja ekstremističnih skupin komisije Maja Dimitrovski je vsebino vmesnega poročila predstavila poslancem DZ-ja.

Opozicija ga je označila za poskus diskreditacije političnih nasprotnikov, koalicija pa kot dobro podlago za morebitne spremembe zakonodaje.

Po mnenju Dimitrovske bi bilo treba uveljaviti prakso odkrivanja in preprečevanja ter učinkovitega pregona in kaznovanja takšnih dejanj. Za spremembe zakonodaje pa je ključna ugotovitev, da v Sloveniji nimamo splošno uveljavljene definicije ekstremizma.

Za to je komisija predlagala svojo formulacijo, po kateri ekstremizem opredeljuje kot "izraz, ki označuje dejavnosti, ki so moralno, ideološko ali politično v nasprotju z zapisanimi zakoni in nezapisanimi normami države, ki so skrajno nestrpne do drugih, zavračajo demokracijo kot sredstvo vladanja in načina reševanja težav ter ki navsezadnje zavračajo veljavni družbeni red".

Preiskovalci so za poslance pripravili tudi dva sklepa. S prvim naj bi ugotovili, da se ekstremizem krepi tako na ravni Evropske unije kot tudi v posameznih državah članicah, pri čemer Slovenija ni izjema. Z drugim pa naj bi pristojni organi pripravili prenovljene zakonodaje.