Kolegij predsednika DZ-ja je za obravnavo zakona o zdravilih odmeril skoraj pet ur. Zakon prinaša obveznosti članic EU-ja v prometu z zdravili, s čimer bi preprečili vstop ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Tako zakon na novo določa tudi razmejitve med industrijskimi zdravili in galenskimi izdelki ter pogoje za uvoz zdravil za osebno uporabo. Foto: BoBo
Kolegij predsednika DZ-ja je za obravnavo zakona o zdravilih odmeril skoraj pet ur. Zakon prinaša obveznosti članic EU-ja v prometu z zdravili, s čimer bi preprečili vstop ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Tako zakon na novo določa tudi razmejitve med industrijskimi zdravili in galenskimi izdelki ter pogoje za uvoz zdravil za osebno uporabo. Foto: BoBo
Cilji zakona so med drugim okrepitev visoke ravni varovanja zdravja prebivalstva ter kakovost, varnost in učinkovitost zdravil v prometu v državi. Zakon vzpostavlja pravno podlago za učinkovitejše ukrepanje pri preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil na slovenski trg z zdravili, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl. Foto: MMC RTV SLO

Danes bi morali sicer opraviti tudi tretjo obravnavo zakona, a sta Franc Jurša (DeSUS) in Štefan Tiselj (SDS) napovedala, da bodo za tretjo obravnavo zakona znova vložili dopolnilo, s katerim so v DeSUS-u že poskušali v zakon zapisati prepoved opravljanja veletrgovske dejavnosti za lekarne.

DeSUS je tako skušal z dopolnilom k 105. členu v besedilo zakona o zdravilih vnesti določbo, po kateri lekarne ne bi smele opravljati dejavnosti prodaje zdravil na debelo - nekateri poslanci so kot primer izpostavili Lekarno Ljubljana in njihovo veletrgovsko podjetje LL Grosist. V drugih koalicijskih strankah so takemu predlogu nasprotovali, ker bo to po njihovem mnenju še povečalo moč maloštevilnih veletrgovcev, ki obvladujejo slovenski trg zdravil.

Omejiti veletrgovsko dejavnost lekarn?
Ivan Hršak iz DeSUS-a je poudaril, da cilj veletrgovcev ne sme biti dobiček, z dopolnilom o prepovedi veletrgovske dejavnosti lekarnam pa želijo preprečiti izogibanje postopkom javnega naročanja zdravil. "Preprečiti je treba vpliv kapitala na strokovne odločitve zdravljenja z zdravili. Anomalije, ki jih lahko povzroča vertikalna integracija, so zaznali tudi v drugih državah EU-ja in so jih v 13 državah že preprečili. Ne gre za ukrep, usmerjen proti Lekarni Ljubljana, temveč za ukrep, ki zasleduje cilj, da izvajalci lekarniške in zdravstvene dejavnosti izvajajo dejavnost, za katero so bili ustanovljeni," je pojasnil.

To dopolnilo DeSUS-a, s katerim bi lekarnam prepovedali dejavnost veledrogerij, podpirajo v SDS-u. Alenka Jeraj (SDS) je poudarila, da če je jasno, kdo je veletrgovec in kdo trgovec na drobno, bo mogoče izvajati nadzor.

Andreja Črnak Meglič iz SD-ja pa je opozorila, da bi to onemogočilo nekatere pomembne igralce na trgu. "S tem se bodo še bolj okrepile nekatere družbe, ki se že danes kartelno dogovarjajo," je prepričana poslanka. V SD-ju se zavzemajo, da se to področje namesto v zakonu o zdravilih uredi v zakonu o lekarniški dejavnosti.

Tudi Kristina Valenčič (DL) je poudarila, da 90 odstotkov slovenskega trga z zdravili obvladujejo le štirje veletrgovci. Menijo, da pretirana regulacija na trgu zdravil ne vodi do večje dostopnosti, zato predlagajo črtanje člena, po katerem bi lekarnam prepovedali veletrgovsko dejavnost. Predlagajo, naj se omenjeno vprašanje uredi v zakonu o lekarniški dejavnosti.

Tudi v SLS-u imajo pomisleke na račun prepovedovanja veleprodajne dejavnosti za lekarne. Sprašujejo se, pravi Franc Pukšič, ali je to pisano komu na kožo, ali gre za kako prikrito prevaro, za katero ne vedo.

Težavnost nujnega postopka
V razpravi so poslanci vladi očitali tudi to, da je zakon v proceduri po nujnem postopku. Andreja Črnak Meglič (SD) je izpostavila zahtevnost zakona in to, da je področje zdravil močno pod pritiskom različnih lobijev, zato sprejemanje takega zakona po nujnem postopku po mnenju poslanke ni primerno. Iva Dimic pa je v imenu poslanske skupine NSi-ja napovedala, da predloga zakona ne bodo podprli, saj je postal pritisk vlade, da je treba zakonodajo sprejemati po nujnem postopku zaradi grozečih kazni EU-ja, nevzdržen.

Strateški dokumenti za kulturo
Poslanci so imeli na dnevnem redu tudi obravnavo novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki med drugim za samozaposlene uvaja kulturne žepnine, javni zavodi bodo morali pripraviti srednjeročne strateške dokumente, prav tako bodo strateške akte na področju kulture sprejemale tudi občine. DZ je predlog novele zakona soglasno sprejel.

Takojšnja vključitev v pokojninsko zavarovanje
Tretji zakonski predlog, ki čaka poslance, pa usklajuje določbe o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja z določbami decembra lani sprejete pokojninske reforme. Gre za tehnični zakon, ki pa prinaša tudi nekaj novosti.

Med njimi je najpomembnejša ta, da bodo morali delodajalci delavca v pokojninsko in invalidsko zavarovanje prijaviti najpozneje na dan nastopa dela, medtem ko imajo trenutno za to osem dni časa. Prav to po zatrjevanju vlade zdaj inšpekciji preprečuje učinkovit nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno.