S predlaganim zakonom o zunajsodnem reševanju potrošniških sporov se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov. Foto: DZ/Barbara Žejavac
S predlaganim zakonom o zunajsodnem reševanju potrošniških sporov se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Po pojasnilih državne sekretarke z gospodarskega ministrstva Margarete Guček Zakošek so najpogostejši porabniški spori zaradi majhnih zneskov in porabnik je v njih po navadi šibkejša stranka. Zakon zato predvideva, da se v spor med porabnikom in trgovcem vključi še tretja, nevtralna oseba, ki v zunajsodnem postopku pomaga obema stranema doseči sporazume, predlaga rešitev in po sporu sprejme zavezujočo odločitev.

S tem bi se zmanjšali stroški za porabnike in razbremenila sodišča, na ta način pa se bo ohranilo tudi zaupanje porabnikov do ponudnikov, je poudarila. Večja posebnost je po besedah Guček Zakoškove tudi obvezno sodelovanje ponudnikov v postopkih zunajsodnega reševanja sporov, spremeniti pa bo potrebnih še šest drugih zakonov.

ZL motijo zneski, SDS morebitne birokratske ovire
Poslanci so v razpravi enotno podprli predlagano ureditev, a v poslanski skupini SDS-a so opozorili, da predlagana ureditev lahko tudi poveča birokratske ovire in predvsem mikro-, malim in srednje velikim podjetjem nalaga nove obremenitve. Zato so pripravili dopolnilo, ki bi odpravilo te ovire za podjetja.

Poslanci ZL-ja pa so predlagali, da se pristojbina za reševanje sporov zniža z 20 na pet evrov. Guček Zakoškova jih je v zvezi s tem opozorila na možnost zlorabe instituta zunajsodnega reševanja spora, ki bi se lahko pojavila ob prenizki ceni, hkrati pa pojasnila, da zakon določa zgolj maksimalno ceno, izvajalec pa bo imel diskrecijsko pravico, da se odloči, koliko bo zaračunal in ali bo sploh zaračunal pristojbino ali ne.

Prav tako se niso strinjali s členom, da so lahko predmet zunajsodnega reševanja le spori, večji od 30 evrov. Po njihovem mnenju bi s tem prišlo do izključevanja ljudi, ki jim 30 evrov predstavlja pomemben del sredstev. Zato predlagajo dopolnilo, po katerem bi lahko bili predmet zunajsodnega reševanja tudi spori, ki so nižji od te vrednosti. Guček Zakoškova pa je pojasnila, da se podjetja lahko za postopek odločijo tudi pri nižji vrednosti, kot je 30 evrov.