Slovenija bi morala zaradi obsežne državne pomoči NLB-ju v sklopu sanacije bank leta 2013 skladno z enkrat že spremenjenimi zavezami do konca tega leta prodati najmanj polovico delnic 100-odstotno državne banke, preostalo pa do konca 2018. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Slovenija bi morala zaradi obsežne državne pomoči NLB-ju v sklopu sanacije bank leta 2013 skladno z enkrat že spremenjenimi zavezami do konca tega leta prodati najmanj polovico delnic 100-odstotno državne banke, preostalo pa do konca 2018. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Mateja Vraničar Erman
Ministrica je povedala, da sta se z Vestagerjevo dogovorili za nadaljnje intenzivne stike. Foto: BoBo

Ministrica Mateja Vraničar Erman bo v petek znova v Bruslju govorila s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, s katero se že nekaj časa dogovarjata, kako izpolniti zaveze, ki jih je slovenska vlada dala leta 2013, ko je reševala Novo Ljubljansko banko. Takrat so se zavezali k prodaji treh četrtin banke ali pa bi morala država imenovati skrbnika, ki naj bi prodal podružnice banke na Balkanu. To zdaj vlada odločno zavrača. V petek bo v Bruslju tudi premier Miro Cerar, ki se bo o vprašanju prodaje NLB-ja pogovarjal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Hkrati pa je finančna ministrica napovedala, da jo bo na pogovorih spremljala tudi ministrica za kohezijo Alenka Smrkolj, saj so alternativni predlogi vlade usmerjeni v sredstva za razvoj srednjih in malih podjetij.

Namesto prodaje finančna kompenzacija
Vlada je torej pri iskanju alternativnih rešitev podprla predlog finančne kompenzacije NLB-ja državi. "Na ministrstvu smo v sodelovanju s strokovno ekipo EU-ja razpravljali tudi o drugi možnosti – nadomestitev obveznosti prodaje hčerinskih skupin na Balkanu s finančno kompenzacijo. Tudi danes je bil nadgrajen ta predlog na vladi in to bo osnova za jutrišnje pogovore v Bruslju," je po seji vlade povedala ministrica.

Po tem predlogu bi banko zavezali, da v določenem časovnem obdobju vplača v sklad skladov znesek, ki bo prav tako dogovorjen s komisijo. Slovenska stran predlaga, da bi bil znesek podoben tistemu, ki bi ga pridobili s prodajo podružnic NLB-ja. "Ta okrepljeni sklad skladov bi lahko zagotavljal razvoj srednjih in malih podjetij."

To bi po mnenju ministrice predstavljalo konstruktivno rešitev, ki ne bo sankcionirala banke, temveč bo zagotavljala zdravo konkurenco na trgu. V skladu bi imele prednost druge institucije v Sloveniji.

Ni govora o kazni Sloveniji
Poudarila je, da niti v dozdajšnjih pogovorih s komisarko niti na vladi ni bilo govora o kakršni koli kazni, ki bi jo država plačala zaradi tega, ker ne bo prodala NLB-ja. "Govorimo o tem, da bi se obveznost prodaje podružnic nadomestila s finančno kompenzacijo." Prav tako po njenih besedah Republika Slovenije in banka v tem trenutku izpolnjujeta vse zaveze, sprejete leta 2013.

Pogovori v Bruslju so bili po njenih besedah do zdaj konstruktivni, a težavni. Prepričana je, da bo komisija še preverjala možnosti za izpeljavo privatizacijskih postopkov.