Komisijo za izbiro kandidatov za člane vodstva KPK-ja poleg Kovačeve sestavljajo še generalna sekretarka vlade Tanja Šarabon, poslanka PS-ja Melite Župevc, predsednica društva Integriteta Simona Habič in predsednik sodnega sveta Janez Vlaj.

Predsednik republike Borut Pahor je poziv za nove člane senata KPK-ja objavil, potem ko so Goran Klemenčič, Rok Praprotnik in Liljana Selinšek konec novembra odstopili s funkcij.

Za predsednika in dva namestnika predsednika KPK-ja se poteguje 55 kandidatov. Izbirna komisija mora izpolnjevanje pogojev in primernost kandidatov preveriti v 30 dneh.

Protikorupcijski zakon najprej pred pravne strokovnjake
Pahor pa je tudi sklenil, da bo predlagane spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije najprej posredoval skupini uglednih pravnih strokovnjakov.

Prosil jih bo za ustavnopravno in mednarodnopravno primerljivo oceno osnutka ter po potrebi tudi dopolnitev, nato pa ga bo posredoval vladi in DZ-ju s prošnjo za obravnavo, saj sam kot predsednik republike v skladu z ustavo nima zakonodajne iniciative.

Pahor bo tako poskušal izpolniti zavezo, ki jo je pred tedni sprejel na sestanku z voditelji parlamentarnih strank, da bo hkrati z imenovanjem novega senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) po svojih najboljših močeh pripomogel tudi k ustreznim pravnim podlagam za njihovo uspešno delo pri preprečevanju korupcije, so sporočili s predsednikovega urada.

Na delovnem posvetu z vodstvom KPK-ja v odstopu sredi decembra pa so se prisotni strinjali, da so spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije prednostna naloga pri zagotavljanju ustreznih pravnih podlag za uspešnejše delo komisije.

ZZR se zavzema za dvotretjinsko podporo DZ-ja
Oglasili so se tudi v Zboru za republiko (ZZR), kjer pričakujejo, da bo novo vodstvo KPK-ja imelo široko podporo v družbi, v pismu Pahorju pa so zapisali, da bi bilo smiselno, da svojo odločitev preveri v DZ-ju z dvotretjinsko večino.

"S skrbno izbiro in povabilom ustreznim kandidatom, z zahtevo po dvotretjinski podpori poslancev ter s posvetom v vseh delih civilne družbe bi bilo mogoče doseči visoko soglasje v družbi in preprečiti, da bi velik del slovenske javnosti KPK občutil kot priročno orodje za obračun z drugače mislečimi," so prepričani v ZZR-ju. Takšne občutke je bilo namreč po njihovi oceni zaznati do vodstva KPK-ja v odstopu. "Nekateri primeri so vzbudili utemeljen sum, da je bilo delovanje komisije neverodostojno in pristransko, njeni sklepi pa neutemeljeni in arbitrarni," so prepričani.

Po njihovem mnenju je pred predsednikom republike pomembna naloga, ker sta od osebnih kakovosti članov senata odvisna verodostojnost in pravilnost delovanja komisije, s tem pa v veliki meri tudi usoda preiskovancev in zaupanje državljanov v pravno državo. Pahorja pa pozivajo, naj za člane senata izbere "izkušene, ugledne in poštene osebnosti, ki ne bodo podvržene ideološkim predsodkom ali političnim smernicam iz ozadja".