Odločitev je Beneška komisija sprejela s konsenzom, glasovanja ni bilo. Slovensko vlado so o odločitvi neuradno obvestili že v petek, danes pa jo bodo z njo seznanili tudi uradno.

A vlada trdi, da ni mogoče nikomur potrditi mandata, ki ga nima, zato Slovenija v "tem trenutku nima zastopnikov v Beneški komisiji". Zato država ni dolžna kriti stroškov njunega delovanja. Pravijo namreč, da je Beneška komisija zgolj posvetovalno telo Sveta Evrope in da njena mnenja članic v ničemer pravno ne zavezujejo.

"Če bosta dr. Ribičič ali dr. Wedamova sprožila ustrezen pravni postopek pred slovenskimi sodnimi organi, bo vlada odločitve takšne presoje seveda spoštovala. Tak postopek bi bil celo koristen za dokončno odpravo dileme, ali tekoče kadrovanje sodi ali ne sodi med nujne posle vlade brez polnih pooblastil," so še zapisali.

Vladno stališče sta poslala komisiji
Vendar pa Ribičič in Wedam Lukićeva zatrjujeta, da zagotovo ne bosta sprožila postopka pred sodnimi organi, saj bi morala biti vlada tista, ki bi morala sprožiti sodni postopek za ugotovitev ničnosti sklepa o njunem imenovanju.

"Nenazadnje midva od vlade tudi nisva dobila nobenega obvestila. V rokah nimava ničesar, kar bi lahko sploh 'tožila'," je dejala Dragica Wedam Lukić. Po njenih besedah za Beneško komisijo sklep velja, dokler ni sodno razveljavljen. Napovedala je še, da bosta to stališče vlade zdaj posredovala naprej Beneški komisiji. "Bomo videli, kaj oni predlagajo v tej situaciji," je še dodala.
"Ne spomnim se primera, ko bi neka država rekla, da ne bo spoštovala odločitve Beneške komisije. Spomnim se primera, ko je bilo enkrat ločeno mnenje, ampak ne spomnim se primera, da bi se ena država upirala temu, kar tam rečejo strokovnjaki iz 58 držav. Tega pa ne razumem," je ob tem dejal Ribičič.

"Imenovanje je bilo neveljavno"
Beneška komisija je vprašanje članstva Ribičiča in Wedam Lukićeve sicer obravnavala, potem ko jo je nova slovenska vlada obvestila, da je razveljavila sklep o njunem imenovanju. Vlada je namreč konec februarja razveljavila odločitev prejšnje vlade o imenovanju, saj naj bi bilo "pravno neveljavno zaradi nepristojnosti prejšnje vlade v konkretnem primeru".

Ribičič je v takratnem odzivu na odločitev nove vlade v imenu obeh članov poudaril, da po pravilih Beneške komisije o razrešitvi njenih članov brez njihovega soglasja odloča komisija, zato bosta počakala na njeno odločitev. Premier Janez Janša pa je pojasnil, da Ribičič in Wedam Lukićeva nista bila razrešena. "Vlada je samo ugotovila, da je bil sklep, s katerim je prejšnja vlada, ki ni imela polnih pooblastil, izvedla to imenovanje, pač nelegitimen," je dejal.

Da bo komisija potrdila nova člana, pa je v nedeljo dopoldne na družabnem omrežju Twitter že objavil nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar, ki se je skliceval na neuradne vire.

Möderndorfer: Vlada se je osmešila
Odločitev Beneške komisije so pozdravili v največji opozicijski stranki Pozitivna Slovenija: "Vlada se je s tem primerom, namesto da bi zaščitila dober ugled Republike Slovenije v Evropi in v svetu, osmešila," je prepričan vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer in celoten zaplet označil za blamažo države. Maša Kociper pa je opozorila, da je nekdanja vlada zgolj predlagala oba kandidata v imenovanje, za člana pa ju je izvolila Beneška komisija sama. Temu zapletu bi se po njenem izognili že, če bi kdo prebral statut Beneške komisije.

V NSi-ju spoštujejo določitev komisije
Predsednica NSi-ja in ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak je sporočila, da v njeni stranki spoštujejo odločitev Beneške komisije, čeprav so prepričani, da je prejšnja vlada prekoračila svoje pristojnosti. "Ob tem se pa ponovno odpira vprašanje, kakšna pooblastila ima vlada v odhodu in ali je Pahorjeva vlada od 22. 9. 2011 do imenovanja nove vlade odločitve o različnih imenovanjih sprejemala na legitimen način," je dodala.

Komisija je svetovalni organ
Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990 in je igrala vodilno vlogo pri sprejemanju ustav, ki temeljijo na standardih evropske ustavne dediščine, sestavljajo pa jo neodvisni strokovnjaki.