Z odhodi strank iz njihovih vlad sta se morala sprijazniti Lojze Peterle in Janez Drnovšek. Kot vse kaže, čaka to tudi Boruta Pahorja. Peterle in Drnovšek sta nato izgubila premierski položaj. Ga bo Pahor zadržal do volitev čez leto in pol? Foto: MMC RTV SLO
Z odhodi strank iz njihovih vlad sta se morala sprijazniti Lojze Peterle in Janez Drnovšek. Kot vse kaže, čaka to tudi Boruta Pahorja. Peterle in Drnovšek sta nato izgubila premierski položaj. Ga bo Pahor zadržal do volitev čez leto in pol? Foto: MMC RTV SLO

Slovenija trenutno ni v politični krizi, je v koalicijski krizi, iz te krize se lahko izvlečemo, in če bo referendum uspel, bi to pomenilo, da lahko z rekonstrukcijo vlade pripeljemo Slovenijo z reformno politiko do konca mandata. Zdaj je pomembno ohraniti mirne živce, sprejemati preudarne odločitve, ostati zvest reformam.

Borut Pahor, 20. april 2011
Janez Janša
"Prišel čas za državotvorno dejanje. Najbrž ga ni treba niti imenovati niti posebej utemeljevati razlogov zanj. Ti so očitni. Slovenija res potrebuje predčasne volitve," je pred dnevi zapisal Janez Janša. Foto: MMC RTV SLO

Menimo, da je najbolje, da imajo državljanke in državljani možnost in pravico, da na predčasnih volitvah, upoštevajoč vladno krizo, ki je zaključila ta mandat prej, kot je bilo mišljeno, izberejo novo oblast, torej podelijo moralno avtoriteto, da lahko z vsemi pooblastili prevzame odgovornost za vodenje države, torej v naslednjih štirih letih.

Borut Pahor, 3. maj 2000

Nobenih garancij ni, da predčasne volitve dejansko pomenijo kakršen koli izhod, produktiven izhod iz te krize. Kje pa boste tisti potem, ki se pozivate na Evropo, ki pravite, boljše je to zdaj opraviti, da bomo potem imeli več časa, ko bo prišlo negativno poročilo Evropske komisije, novembra ali decembra. Koga boste takrat krivili? Me prav zanima, če bodo isti ljudje stali za to govornico in govorili in priznali, da so naredili napako, ko so ponujali rešitev, ki ni rešitev za državo, ampak je kvečjemu rešitev za kakšnega posameznika, ki bi rad na enostaven način ponovno prišel do poslanskega sedeža. Razlika med tema dvema kriterijama je velika kot gora.

Janez Janša, 3. maj 2000
Volitve
V zadnjem času se volivci pogosto odpravljajo na volišča - glasovati predvsem o referendumskih vprašanjih. Kdaj bodo spet glasovali o političnih strankah? Foto: MMC RTV SLO
Vladne krize do zdaj

Zadnje tedne napetost v vladni koalicij raste, prav tako je vedno več vladnih in parlamentarnih odločitev postavljenih na 'referendumski test vzdržljivosti'. Da koalicija v takšni sestavi ne bo zdržala do konca mandata, se je pokazalo pred prazniki, ko so izstop napovedali v DeSUS-u, za korenito rekonstrukcijo vlade pa se zavzemajo še v Zaresu.

Prav zato so vse glasnejši pozivi k predčasnim volitvam, ki bi tudi po mnenju predsednika države Danila Türka pomagale vzpostaviti vlado z dovolj močnim mandatom za reševanje težav. "Slovenija res potrebuje predčasne volitve. To je daleč najučinkovitejši protikrizni ukrep, ki je v tem trenutku na razpolago," se sliši iz opozicijski vrst, saj sta takšno rešitev podprla tako Janez Janša (SDS) kot Radovan Žerjav (SLS). Podobno meni Karl Erjavec (DeSUS).

Medtem pa predsednik vlade Borut Pahor še vedno poudarja, da "je pomembno ohraniti mirne živce, sprejemati preudarne odločitve, ostati zvest reformam," hkrat pa je prepričan, da lahko z rekonstrukcijo vlade zdržijo do konca mandata. Če v nekaj verjameš in si se zato boril dve leti, se boš boril do konca, mu je pritrdila tudi predsednica LDS-a Katarina Kresal.

Leta 1992 je padel Peterle, prišel Drnovšek
Podobni scenariji, seveda v drugačnih okoliščinah in z drugačnimi povodi, so se v slovenski parlamentarni zgodovini že dogajali. Prvič kmalu po osamosvojitvi, ko se je razpustil Demos, a so se politični akterji odločili, da vlada premierja Lojzeta Peterleta ostane do volitev. To se ni zgodilo, saj Demokratska stranka pod vodstvom Igorja Bavčarja Peterleta ni več podpirala.

V državnem zboru so tako Peterletu izglasovali nezaupnico in začelo se je glasovanje o novem predsedniku vlade. Najprej je spodletelo Bavčarju, nato bančniku Marku Voljču. Bavčar je takrat opozarjal, da je razmerje sil v parlamentu takšno, da je vsaka resnejša pobuda že vnaprej blokirana, zato bi bile nujne volitve. "Potrebujemo vladno ekipo, ki bo imela široko podporo v skupščini in bo nemudoma začela vleči takšne poteze, s katerimi bo poskušala rešiti vsaj tisto, kar se rešiti še da," je poudarjal.

Stabilnost je bila namreč pomembna, ker je bila naša država pred velikimi nalogami - doseči sprejem v mednarodne finančne institucije in dokončno priznanje držav po svetu. A kljub temu so nato poslanci dosegli dovolj enotnosti, da so v tretjem glasovanju za novega mandatarja podprli Janeza Drnovška.

Izstop SLS-a je leta 2000 povzročil vladno krizo
Prav Drnovšku pa se je čez osem let ponovila vladna kriza. Leta 2000 sta se namreč združili takrat koalicijska stranka SLS in opozicijska stranka SKD, kot pogoj za to pa je predsednik SKD-ja Peterle postavil odhod SLS-a pod vodstvom Franca Zagožna iz vlade. LDS in DeSUS sta v vladi ostala sama in Drnovšek se je odločil, da v parlamentu preveri zaupnico. Te vlada ni dobila.

Nastopila je politična kriza. Da je čim prej treba vzpostaviti vlado, ki bo lahko sprejemala potrebne ukrepe, so se strinjali vsi, saj so bila v polnem zagonu pogajanja o pridružitvi Evropski uniji. Poti, kako to doseči, so bile različne - ali pol leta pred rednimi volitvami razpisati predčasne volitve ali pa postaviti prehodno vlado. Opozicija je za novega premierja predlagala do tedaj manj poznanega Andreja Bajuka.

Kaj so takrat zagovarjali glavni politični akterji?
O njem so razpravljali na treh izrednih sejah (med 19. aprilom 2000 in 3. majem 2000) in magnetogrami na spletni strani državnega zbora razkrivajo, kakšno stališče so takrat zagovarjali politični veljaki:

"Vladna kriza ni nič tragičnega v parlamentarnih demokracijah. To se pač dogaja. Parlamentarne demokracije imajo mehanizme, da premagujejo vladne krize. Tudi uradni odzivi iz evropskih institucij so taki, da se jim zdi to dogajanje pri nas povsem normalno. Če bomo tudi mi ustrezno odreagirali, potem seveda ta vladna kriza ne bo pomenila tudi krize v državi, krize v izvajanju naših skupnih prioritet, ampak bo lahko omogočila, da tako državni zbor kot izvršna oblast, vlada svoje naloge opravita pravočasno. Mi smo z izvolitvijo jeseni leta 1996 kot poslanci prevzeli seveda tudi poslanstvo. Zaupano nam je bilo od volivcev in volivk Republike Slovenije, da ga opravimo častno in v korist države in državljanov," je bil prepričan Franc Zagožen (SLS), ko je predstavljal predlog SLS-a+SKD-ja in SDS-a, da bi Bajuku sestavil prehodno vlado do razpisa rednih volitev jeseni istega leta.

Voditelj takrat opozicijske Združene liste socialnih demokratov (danes SD) Borut Pahor pa je bil trdil: "Vladno krizo so izzvale predvsem stranke, ki so imele mandat, da to državo pripeljejo do konca leta 2000 in omogočijo normalen prenos oblasti v skladu z voljo ljudi. Zaradi prevlade strankarskih interesov pred državnimi je prišlo do padca te vlade in zato danes, ko nekateri apelirajo zato, da bi imenovali novo, ne moremo mimo dejstva, da je tukaj vprašanje verodostojnosti zelo pomembno in da je v tem kontekstu zavoljo splošne sprejemljivosti rešitve veliko koristneje, če o njej na koncu koncev odločijo ljudje." S predčasnimi volitvami bi po njegovem "ljudje imeli možnost, da sami povedo, komu zaupajo vodenje države v tako občutljivem času, nič ne bi zamudili pri evropskih zadevah, nasprotno, pridobili bi čas, ko bi imenovali vlado za štiri leta s polnimi pooblastili in polno avtoriteto. Predvsem pa bi se izognili predolgim mesecem izgubljenih priložnosti samo zato, da bi nova politična večina tik pred parlamentarnimi volitvami poskušala po svojih najboljših močeh zasesti, kot rečeno, oblast."

Lojze Peterle (združena stranka SLS in SKD) je menil nasprotno: "Prepričan sem, da bi nam izsiljene predčasne volitve pod nabojem politične nestabilnosti, s čustvi in z vprašanjem, kaj je s spoštovanjem našega reda, torej, take volitve bi nam gotovo ne prinesle stabilizacije političnih razmer, in nekajmesečna prekinitev dela na vladni ravni v zvezi z evropskimi vprašanji bi nam prinesla dodatno zamudo." (...) "Ker smo tukaj izvoljeni predstavniki ljudstva in po ustavi smo odgovorni, ne samo za tiste okraje, kjer smo bili izvoljeni, ampak za celoto na Slovenskem. Politična zmeda na Slovenskem ni odpustek za našo neodgovornost."

Mnenje takrat največje vladne stranke LDS-a je predstavil Anton Anderlič: "Seveda to je politična kriza, taka, ki jo je potrebno državotvorno v tem parlamentu razrešiti, vendar ne tako, da bomo še naprej zapletali in podaljševali neko agonijo in mogoče potem, seveda po treh, štirih, petih mesecih, ko naj bi prišlo v rednem roku do volitev, bo pa ne vem kaj. V tem trenutku ne gre za nobene izsiljene volitve, ne gre za nič, kar bi bilo neobičajnega, nenormalnega, ampak gre za volitve, ki so v zgodnejšem roku, kot bi bile sicer predvidene, in to je nekaj mesecev. Kaj je bolje, sedaj narediti celo vrsto potrebnih aktivnosti za to, da se vse to spremeni in potem iti na volitve, ali iti takoj na volitve in vzpostaviti novo vlado? Mi menimo, da je potrebno iti na predčasne volitve in ponovno zmeriti moči."

Janez Janša (SDS) je pred 11 leti nasprotoval predčasnim volitvam in se pridružil podpori Bajuku ter prehodni vladi. "Razmere so takšne, da v primeru, da ta vlada ni izglasovana, ta državni zbor in slovenska politika enostavno ne bosta imela produktivnega časa, v katerem bi našla izhod iz tega položaja." (...) "Jaz tukaj ne pozivam na razum, ker smo še mlada država, osebni in drugi parcialni interesi prevladujejo tudi takrat, ko bi tak poziv moral naleteti na plodna tla. Pozivam pa na to, da se zavedamo posledic ene ali drugačne odločitve. Te "instant" rešitve, ki se ponujajo v zadnjem času, češ da sprememba ustave lahko reši vse probleme. Veste, to je vedno pri roki. V vsakem sistemu, v vsakem političnem sistemu, ki ima ustavo, lahko rešijo vse probleme navidezno, virtualno tako, da spremenijo ustavo."

Mandat je dobil Bajuk
V istem času je namreč tekla tudi razprava o spremembi proporcionalnega volilnega sistema v večinskega, kar so na referendumu podprli tudi volivci, a ni nikoli zaživelo v praksi. Prav tako se niso udejanjile zahteve po razpisu predčasnih volitev, čeprav Andrej Bajuk v dveh glasovanjih ni dobil zadostne podpore poslancev. Uspelo mu je v tretje, ko sta poslanki Polona Dobrajc (SNS) in Eda Okretič Salmič (DeSUS) glasovali drugače kot njuni stranki in omogočili izglasovanje novega mandatarja. Bajukova vlada je opravljala naloge naslednjega pol leta, nato pa je na rednih volitvah spet slavil LDS.

Čakamo na referendumski junij
Kako se bodo karte obrnile tokrat, ko ob vladni krizi Slovenijo pretresa tudi že dve leti trajajoča gospodarska kriza, se še ne ve. SD, LDS in Zares so namreč odločitev preložili na čas po 'superreferendumskem' 5. juniju, ko bo najbolj odločilen izid glasovanja o pokojninski reformi. Pravni strokovnjaki pravijo, da so morebitne predčasne volitve sicer najhitreje izvedljive jeseni - torej leto dni pred rednimi volitvami.

Slovenija trenutno ni v politični krizi, je v koalicijski krizi, iz te krize se lahko izvlečemo, in če bo referendum uspel, bi to pomenilo, da lahko z rekonstrukcijo vlade pripeljemo Slovenijo z reformno politiko do konca mandata. Zdaj je pomembno ohraniti mirne živce, sprejemati preudarne odločitve, ostati zvest reformam.

Borut Pahor, 20. april 2011

Menimo, da je najbolje, da imajo državljanke in državljani možnost in pravico, da na predčasnih volitvah, upoštevajoč vladno krizo, ki je zaključila ta mandat prej, kot je bilo mišljeno, izberejo novo oblast, torej podelijo moralno avtoriteto, da lahko z vsemi pooblastili prevzame odgovornost za vodenje države, torej v naslednjih štirih letih.

Borut Pahor, 3. maj 2000

Nobenih garancij ni, da predčasne volitve dejansko pomenijo kakršen koli izhod, produktiven izhod iz te krize. Kje pa boste tisti potem, ki se pozivate na Evropo, ki pravite, boljše je to zdaj opraviti, da bomo potem imeli več časa, ko bo prišlo negativno poročilo Evropske komisije, novembra ali decembra. Koga boste takrat krivili? Me prav zanima, če bodo isti ljudje stali za to govornico in govorili in priznali, da so naredili napako, ko so ponujali rešitev, ki ni rešitev za državo, ampak je kvečjemu rešitev za kakšnega posameznika, ki bi rad na enostaven način ponovno prišel do poslanskega sedeža. Razlika med tema dvema kriterijama je velika kot gora.

Janez Janša, 3. maj 2000
Vladne krize do zdaj