SD, ki je bil organizator volilne kampanje Boruta Pahorja, je tako po podatkih Računskega sodišča zbral 52.854 evrov in jih toliko tudi porabila. Levji delež, 92,2 odstotka, so prispevala podjetja in posamezniki, preostanek pa je primaknila stranka.

Mnenje s pridržkom so si prislužili, ker med odloženimi plačili niso izkazali 21.569 evrov. Poleg tega so bila v nasprotju z zakonom nekatera odložena plačila izvedena šele pet dni pred rokom za zaprtje posebnega računa za volilno kampanjo.

SDS-u niso želeli izdati računov
V SDS-u, ki je organiziral predsedniško kampanjo Milana Zvera, so za kampanjo zbrali in porabili 132.508 evrov. V nasprotju s SD-jem pa je večino kampanje, 76,5 odstotka, financirala stranka. Ta je mnenje s pridržkom dobila, ker med zbranimi sredstvi ni izkazala stroškov za gostinske storitve, objavo oglasa v lokalnem glasilu, najem dvorane in uporabnine za najem javne površine. Teh sredstev, gre za 1.057 evrov, poleg tega sredstev niso zbirali niti porabili prek posebnega računa za volilno kampanjo.

Mnenje s pridržkom so dobili tudi zato, ker so med stroške kampanje šteli poštne stroške in stroške oglaševanja, ki so nastali po koncu volilne kampanje, in ker so izkazali prenizek znesek odloženih plačil, ki presegajo trikratno povprečno bruto mesečno plačo za preteklo leto.

Glede kampanje Zvera so na Računskem sodišču ugotovili tudi, da je SDS prejel poseben popust ljubljanske opere v vrednosti tisoč evrov, in dodali, da omenjeni zavod po zakonu ne bi smel financirati volilne kampanje. SDS pa je v poročilu pojasnil, da so po prejetem računu s popustom zavod zaprosili, da predloži nov račun brez popusta, vendar v zavodu tega niso storili.

Podobno se jim je zgodilo tudi pri najemu dvorane v Postojni, kjer jim občina Postojna ni želela predložiti računa. V stranki so sicer podali tudi pojasnila, zakaj so nastale razlike s pravili pri drugih postavkah, a se na Računskem sodišču z njimi niso popolnoma zadovoljili.

Posojilo ni založeno plačilo
Predsedniško kampanjo Danila Türka je organiziral Roman Ferenčak, ki je izkazal za 147.509 evrov zbranih in porabljenih sredstev, ki se nanašajo na obdobje volilne kampanje, in za 18.187 evrov zbranih in porabljenih sredstev pred volilno kampanjo in po njej. Prispevki pravnih in fizičnih oseb predstavljajo 138.284 evrov, založena sredstva organizatorja pa 27.406 evrov, izhaja iz revizijskega poročila.

Mnenje s pridržkom pri pravilnosti izkazanih zneskov je Ferenčak prejel, ker je previsoko izkazal zbrana sredstva. Založena sredstva je namreč prikazal med zbranimi sredstvi, čeprav je šlo za posojilo 27.500 evrov, ki ga je najel pri Factor banki.

Poleg tega je previsoko izkazal tudi porabljena sredstva, saj je mednje štel stroške, ki niso bili del volilne kampanje (npr. 2.525 evrov stroškov so namenili za najemnine prostorov v avgustu, septembru in delu oktobra pred volilno kampanjo). Prav tako več kot 51.000 evrov plačil ni bilo uvrščenih med odložena plačila, od tega pa jih je bilo kar 50.000 poravnanih po zakonsko določenem roku 90 dni.

Računsko sodišče je pri kampanji Türka ugotovilo še, da je Ferenčak na poseben račun prejel prispevek v znesku 1.500 evrov od podjetja Eko park, ki pa ne bi smel financirati volilne kampanje, saj je njegova lastnica občina Lendava.