S tretjim največjim krščanskim praznikom se v liturgičnemu letu končuje velikonočni čas in nastopi tako imenovani čas med letom, ki traja vse do začetka adventa. Ime binkošti prihaja iz grške besede pentekoste in označuje petdeseti dan po veliki noči. Praznik je zgodovinsko in simbolno povezan z judovskim praznikom žetve "shavuot", spomin na dogodek, ko je Bog Mojzesu izročil deset božjih zapovedi 50 dni po izhodu iz Egipta.
V krščanskem izročilu binkošti pomenijo prihod Svetega Duha, ki ga je po navajanju Svetega pisma svojim učencem poslal Jezus. V sakralni umetnosti je Duh upodobljen kot golob, ki predstavlja tretjo božjo osebo - duha ljubezni. Na binkošti se je rodila nova Cerkev, ki se je- kljub preganjanju - hitro širila po vsem Sredozemlju. Z univerzalnim načelom, da je Bog prišel za vse narode, se je oddaljila od judovskega pojmovanja odrešenja.

Etnolog Niko Kuret binkošti imenuje tudi pomladanski, majniški praznik, ker je v sebi združil stara pomladanska slavja in je kot tak zaznamoval slovensko ljudsko in cerkveno izročilo. S praznikom pa so povezane tudi številne dramske uprizoritve, pastirske igre, poseben pomen pa je imelo tudi spomladansko zelenje, s katerim so na binkoštno nedeljo okrasili hiše.

V nekaterih državah, kot na primer v Avstriji, Nemčiji, Franciji in na Madžarskem, je binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan.

Na binkoštno nedeljo pa se bodo v Vatikanu srečali palestinski predsednik Mahmud Abas, izraelski predsednik Šimon Peres in papež Frančišek. Prav na pobudo Frančiška bodo ob 19. uri skupaj molili za mir. K molitvi, ki se ji bo udeležil tudi carigrajski patriarh Bartolomej I., je papež povabil tudi vse vernike.

Boštjan Debevec, Radio Slovenija