Pozeba je še posebej udarila po sadnem drevju in vinogradih. Foto: EPA
Pozeba je še posebej udarila po sadnem drevju in vinogradih. Foto: EPA
Milojka Kolar Celarc
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pravi, da predlagana novela izboljšuje tudi socialni položaj zdravnikov, ki jim ni uspelo pridobiti specializacije, saj se znova uvaja sekundariat. Foto: Barbara Žejavac/Državni zbor

DZ je z 48 glasovi za in 24 glasovi proti podprl dopolnitev zakona o državljanstvu, ki ob soglasju vlade izjemoma omogoča pridobitev slovenskega državljanstva osebi, ki ne živi v Sloveniji in nima urejenega statusa tujca. Gre za primere posameznikov, ki so ali bi v prihodnje s svojim delovanjem izjemno prispevali k razvoju države in povečanju mednarodnega ugleda oz. prepoznavnosti.

Je ministrstvo ubralo pravi način za krajšanje vrst
Podpora intervencijskemu zakonu o pozebi

Ta ureja postopke ocene škode ter nujne ukrepe za odpravo posledic pozebe, poslanci pa so se strinjali, da kmetje pomoč nujno potrebujejo, čeprav je po mnenju mnogih ta zakon le prvi potrebni korak.

Interventni zakon, ki ga je DZ obravnaval po nujnem postopku, med drugim omogoča odstopanje od roka za vložitev zahteve za odpis ali zmanjšanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Daje tudi podlago za delni ali celotni odpis zakupnin pri skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.

Z njim bo mogoč dokup grozdja z drugih vinorodnih območij ter višji dokup sadja za kmetije, ki imajo kot dopolnilno dejavnost opredeljeno predelavo sadja. Finančna pomoč za najbolj prizadete kmetije se bo dvignila, zakon pa daje tudi pravno podlago za subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada za obratna sredstva vinogradniškim in sadjarskim kmetijam.

Vlada bo tako prihodnje leto iz proračunske rezerve za izvedbo zakona zagotovila do sedem milijonov evrov, za izvedbo ugodnih kreditov pa ministrstvo za kmetijstvo že letos zagotavlja 180.000 evrov. "Menimo, da so vsi ti ukrepi nujni, da se pomaga ogroženim kmetijam," je poudarila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša.

Poslanci so ukrepe v zakonu podprli, ob tem pa menili, da bi vlada morala storiti še več. Veliko pripomb je letelo na zastavljeno časovnico, po kateri bo pomoč kmetom izplačana šele maja prihodnje leto, a je Strniša poudarila, da zaradi evropskih pravil in zahteve po uradnih statističnih podatkih prej ne gre.

Prav tako so bili poslanci kritični do dejstva, da gre že za drugi interventni zakon na isto temo v zadnjih dveh letih - mnogi so menili, da bi bil čas za sistemske rešitve. Strniša je poudarila, da je sistemski zakon tisti o odpravi posledic naravnih nesreč, za interventnega pa se je vlada v tem primeru odločila, ker smo bili tovrstni pozebi lani in letos priča prvič v več desetletjih.

Ob tem je Strniša izpostavila še "vrsto sistemskih ukrepov", s katerimi želi vlada sektor usposobiti, da bo lažje prenesel podobne pojave v prihodnje.

S postopnim prenosom sredstev za financiranje pripravništev v zdravstvu in specializacij zdravnikov z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na državni proračun bodo tako v proračunu ZZZS zagotovili sredstva za skrajševanje čakalnih vrst.

Letos bodo na državni proračun prenesli 23 milijonov evrov, v prihodnjem letu 40 milijonov evrov, v letu 2019 60 milijonov evrov in v letu 2020 celotnih 80 milijonov evrov. Letni strošek financiranja pripravništva sicer znaša 22,9 milijona evrov, financiranja specializacij zdravnikov in zobozdravnikov pa 56,7 milijona evrov.

Poleg tega novela ponovno uvaja sekundariat, kar bo omogočilo, da mladi zdravniki po opravljenem pripravništvu do pridobitve možnosti specializacije ne preidejo v status brezposelnosti. Tako bodo po končanem pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu ostali zaposleni še določeno obdobje kot sekundariji, ob izpolnjevanju pogojev pa se jim bo ta čas vštel v obdobje specializacije.

Sprejeli so tudi tri dopolnila, ki sta jih vložila SMC in SD. Eno od njih dodaja obveznost zdravniške zbornice, da koordinira zaposlitev mladih zdravnikov specialistov, izbranih na javnem razpisu za območje države, pri tem pa mora upoštevati javljene potrebe s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe in stalno prebivališče zdravnikov specialistov.

Tako naj bi dosegli, da ne bi prihajalo do ekstremnih primerov, ko bi se zdravnik specialist s stalnim prebivališčem denimo v Piranu moral zaposliti v Mariboru. Zdravniki specialisti so se po zaključeni specializaciji že glede na veljavni sistem specializacij dolžni zaposliti v regiji, za katero so opravljali specializacijo, kar denimo v primeru ljubljanske regije pomeni od Zagorja do Tolmina.

Ostali dve dopolnili odpravljata pravno negotovost v primeru, ko so zdravniki odobreno specializacijo začeli opravljati pred dokončnostjo skupne odločbe zdravniške zbornice o odobritvi specializacije, oziroma sta potrebni iz nomotehničnih razlogov.

DZ je z 48 glasovi za in 24 glasovi proti podprl dopolnitev zakona o državljanstvu, ki ob soglasju vlade izjemoma omogoča pridobitev slovenskega državljanstva osebi, ki ne živi v Sloveniji in nima urejenega statusa tujca. Gre za primere posameznikov, ki so ali bi v prihodnje s svojim delovanjem izjemno prispevali k razvoju države in povečanju mednarodnega ugleda oz. prepoznavnosti.

Je ministrstvo ubralo pravi način za krajšanje vrst
Podpora intervencijskemu zakonu o pozebi