Katoliška cerkev je bila tako največja prejemnica državnega denarja za socialne prispevke njenih duhovnikov. Islamska skupnost je bila z 22.667 evri na drugem in Evangeličanska cerkev z 21.048 evri na tretjem mestu. Nekaj manj je prejela še Srbska pravoslavna cerkev (16.331 evrov), Evangeljska binkoštna cerkev pa je prejela že skoraj pol manj, in sicer 8.743 evrov, Krščanska adventistična cerkev 4.239, Slovenska muslimanska skupnost pa 1.619 evrov.

To je tudi ves denar, ki ga država nameni verskim skupnostim za financiranje njihove verske dejavnosti. Več lahko verske skupnosti dobijo tudi prek javnih razpisov, na katerih pa morajo kandidirati tako kot vsi drugi.

Del denarja lahko pridobijo tudi za financiranje zasebnih šol, če te izpolnjujejo predpisana merila in izvajajo javni šolski program. Za zdaj ima zasebne šole, ki izvajajo javni program, le Katoliška cerkev, in sicer sedem od 17 zasebnih šol, kolikor jih imamo v Sloveniji. Od 13,7 milijona evrov, kolikor jih je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport letos namenilo za vse zasebne šole, so katoliške zasebne šole letos prejele 9,3 milijona evrov.

Nekaj denarja lahko verske skupnosti pridobijo tudi za obnovo sakralnih objektov prek razpisov ministrstva za kulturo. Letos je ministrstvo dodelilo 387.115 evrov. V Sloveniji je za kulturni spomenik razglašenih okoli 60 odstotkov ali okoli 1.450 cerkva.

Plačajo tudi davke
Na drugi strani so verske skupnosti dolžne plačevati davke. Med drugim morajo plačevati nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (razen za objekte, ki služijo za versko dejavnost) in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Davek plačajo tudi, če izvajajo dobičkonosno dejavnost, podjetja, ki jih ustanovi verska skupnost, pa so davčno izenačena z drugimi podjetji. So pa verske skupnosti oproščene plačila davka od darov vernikov. Pri slednjem so kot pravne osebe zasebnega prava izenačene z društvi, organizacijami in zavodi.