Andrej Vizjak se je kot SDS-ov kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve predstavil poslancem parlamentarnega odbora. Da je bila njegova predstavitev primerna, je glasovalo devet članov odbora, dva sta bila proti. Odbor ima sicer 15 članov.

Nezaposlenost na raven leta 2008
Januarska statistika kaže, da je v Sloveniji registriranih že 116.000 brezposelnih. V zadnjih nekaj letih po Vizjakovih besedah dela 50.000 ljudi manj. Zato si je postavil cilj, da bi v prihodnjih treh letih nezaposlenost padla na raven iz leta 2008.

"Če bomo uspeli zagotoviti nova delovna mesta, bomo rešili kopico problemov na področju socialne politike," pojasnjuje. Pri tem cilju bo treba dobro sodelovati med različnimi ministrstvi. Uvesti nameravajo prožnejšo delovnopravno zakonodajo, zniževati obremenitev dela, določiti socialno kapico in novo dohodninsko lestvico, poenostaviti postopke zaposlovanja, spodbujati zaposlovanje za nedoločen čas.

Delodajalce bi spodbujali k zaposlovanju z oblikovanjem sklada za odpravnine. Velik delež sredstev zanj bi prispevala država in s tem naj bi po Vizjakovih besedah gospodarstvu znižali stroške odpravnin, zaposleni pa bodo imeli večjo varnost ob morebitni odpustitvi.

Merili bi rezultate zavodov za zaposlovanje
Prenovili bi zavod za zaposlovanje, da bi se ta ukvarjal pretežno s povezovanjem ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Merili bodo tudi rezultate posredovanja dela. Vizjak je namreč prepričan, da so zavodi premalo učinkoviti, koalicija pa si je zastavila cilj, da bo posameznik na zavodu prijavljen manj kot dva meseca.

Meni, da bi bilo treba bolj izkoriščati javna dela in jih organizirati tudi v zasebnem sektorju. Brezposelni bi tako lahko delali tudi pri različnih obnovah, čiščenju in na t. i. zelenih delovnih mestih, kot je na primer pridelava ekohrane. "Ključni cilj je, da so socialni transferji izjema, da jih posameznik dobi, ko iz objektivnih razlogov pade v težave," je povedal kandidat za ministra. Predvsem si bodo prizadevali zagotoviti vsakomur dostojno delo.

Postopno zviševanje starostne meje upokojevanja
Se pa tudi on zaveda, da slovenski pokojninski sistem ni finančno vzdržen. Pokojninsko blagajno bo zato po njegovih besedah treba očistiti vseh izdatkov, ki niso povezani s pokojninami, hkrati pa bo postopno treba zviševati mejo upokojevanja. Ob tem bodo zmanjševali število pogojev za predčasno upokojevanje in spodbujali zaposlene k čim daljši delovni aktivnosti.

Zagovarja informativne osebne račune, ki vsebujejo informacije o tem, kaj lahko posameznik na starost pričakuje. Sam bi sicer uvedel večjo povezavo med vplačanimi prispevki in pokojninami, a se zaveda, da to v nekaj letih ni mogoče, sploh ker v Sloveniji pokojnine stojijo na plačanih prispevkih trenutno zaposlenega prebivalstva. Je pa Vizjak zatrdil, da bodo rešitve iskali skupaj s socialnimi partnerji ter upoštevali načela socialnega dialoga in medgeneracijskega dogovora.

Zdi se mu namreč škoda, da je zadnja pokojninska reforma padla in da vlada Boruta Pahorja ni opravila dovolj usklajevanja s sindikati.

Delodajalci naj bi za delo študenta plačali več
Spremembe naj bi doletele tudi študentsko delo in nekaj pozitivnih rešitev je po Vizjakovih besedah vseboval na referendumu padli zakon o malem delu. Omenil je, da bi študentsko delo na primer obremenili z dodatnim prispevkom delodajalcev, ki bi jih namenili izključno za štipendije.

Referendum bo tlakoval družinsko politiko
Ker je državni zbor tik pred določitvijo datuma izvedbe referenduma o družinskem zakoniku, ki jo je z več kot 40.000 podpisi zahtevala Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, Vizjak pravi, da bo rezultat tega referenduma tlakoval družinsko politiko. Meni, da zakonik vsebuje vrsto dobrih in nespornih rešitev, "zato bi bilo prav, da se te rešitve čim prej uveljavijo". Ministrstvo za delo se ne bo dejavno vključilo v predreferendumsko kampanjo.

Člana odbora Barbara Žgajner Tavš (PS) in Matevž Frangež (SD) sta Vizjaku dejala, da bi ga raje videla na resorju za gospodarstvo in infrastrukturo, saj to področje zagotovo bolje pozna.