Državni zbor. Foto: DZ/Matija Sušnik
Državni zbor. Foto: DZ/Matija Sušnik

DZ je potrdil predloge za razpis referendumov, ne pa tudi še datumov njihove izvedbe. To bodo poslanci storili s sprejetjem odlokom o razpisu referendumov, o čemer naj bi po nekaterih informacijah odločali že prihodnji teden. Predvsem v Svobodi naj bi si želeli izvedbe referendumov hkrati z evropskimi volitvami 9. junija, o čemer pa niti v koaliciji ni soglasja. V SD-ju so tako večkrat ponovili, da predloga za razpis referendumov na dan evropskih volitev ne bodo podprli.

Predlog posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu

Eno izmed vprašanj, o katerem se bodo državljani izrekali na referendumu, je povezano z volilnim sistemom. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?"

Predlog je podprlo 50 poslancev Svobode, Levice in NSi-ja, medtem ko so se v koalicijskem SD-ju glasovanja vzdržali. Ocenili so namreč, da predlog volivcem ne ponuja konkretne možnosti, kako uvesti preferenčni glas, niti jim ne zagotavlja, da bo s tem res zagotovljen odločilni vpliv na izbiro kandidatov. Proti pa je glasovalo 17 poslancev SDS-a, ki nasprotujejo uvedbi preferenčnega glasu.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah so vložili poslanci Svobode. Po besedah poslanke Lucije Tacer se namreč zavedajo, kako težko je v DZ-ju doseči dvotretjinsko večino za spremembo volilne zakonodaje, zato politika pri tej odločitvi potrebuje popotnico ljudstva.

Spomnila je, da so se koalicijske stranke v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo vpliv volivcev na izbiro poslancev zagotovile z uvedbo preferenčnega glasu. Ker pa je za spremembo volilne zakonodaje potrebna širša politična volja, ki je v Sloveniji že dolgo niso uspeli doseči, bo rezultat tega referenduma "popotnica državljanov politiki vseh strank in na nas bo odgovornost, da po tej odločitvi najdemo politično voljo, da sprejmemo spremembe, ki bodo odgovarjale na to sporočilo državljanov".

Predlog za razpis referenduma je podprla tudi vlada. Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič, bi ureditev, kot jo predvidevajo predlagatelji, pomenila doslednejšo izvedbo zahteve 80. člena ustave, ki govori o odločilnem vplivu volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. Poudaril je, da je glasovanje s preferenčnim glasom v Sloveniji že kar uveljavljeno, in sicer na evropskih in lokalnih volitvah, volivcem pa je preferenčni glas jasen in dobro poznan.

Uvedbo preferenčnega glasu in ukinitev okrajev so v svoj program zapisali tudi v Levici, je spomnil Matej T. Vatovec. Zato je predlog, ki ga vsebuje referendumsko vprašanje, po njegovih besedah vsebinsko popolnoma ustrezen. Spomnil je na vse doslej neuspešne poskuse sprememb volilne zakonodaje in predlog za razpis referenduma ocenil kot "priložnost, da državljani spodbudijo trenutni sklic državnega zbora, da nekako prisluhne njihovi želji".

V koalicijskem SD-ju pa so po drugi strani ocenili, da predlog volivcem ne ponuja konkretne možnosti, kako uvesti preferenčni glas, niti jim ne zagotavlja, da bo s tem res zagotovljen odločilni vpliv na izbiro kandidatov, je opozoril Damijan Zrim. Referendumsko vprašanje namreč vsebuje le zavezo po uvedbi preferenčnega glasu, način, kako bi to izvršili, pa iz vprašanj izpuščamo, je še dejal. V SD-ju nasprotujejo tudi načrtom predlagatelja, da bi referendum izvedli hkrati z evropskimi volitvami.

Podporo referendumu pa so že v razpravi napovedali v opozicijskem NSi-ju. Po besedah Vide Čadonič Špelič so prepričani, da bodo volivci razumeli, da bi jim s tako spremembo omogočili izbiro kandidata, ki jih bo najbolje zastopal v državnem zboru. Ob tem pa so v NSi-ju predlagali, da se o tem, kot tudi o ostalih referendumskih vprašanjih, glasuje na posebnem referendumskem dnevu, nikakor pa ne hkrati z evropskimi volitvami. "S tem bomo dali volivcem priložnost, da se dobro pripravijo na odločitve, ki imajo oziroma bodo imele velik vpliv na njihovo življenje," je dodala Čadonič Špelič.

Medtem pa razpisu referenduma oziroma uvedbi preferenčnega glasu niso bili naklonjeni v SDS-u. "Volilni sistem, kakršnega si želite, pomeni napad na podeželje, pomeni estradizacijo politike in tudi elitizacijo politike," je poudaril Žan Mahnič. Volivci bi namreč na volitvah s preferenčnim glasom izbirali bolj poznane kandidate, nekdo, ki je strokovnjak na nekem področju, pa širši javnosti ni tako poznan, pa ne bi imel praktično nobene možnosti, je opozoril Mahnič. V SDS-u se strinjajo, da sedanji sistem ni popoln, a je po Mahničevih besedah zagotovo boljši in omogoča večjo regionalno zastopanost kot predlagani sistem.

Zapleti na seji državnega zbora

Podpora predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o evtanaziji

Volivci bodo odgovarjali tudi na vprašanje, ali so za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlog je podprlo 49 poslancev, osem jih je glasovalo proti. Za so glasovali v koalicijskih poslanskih skupinah. V opozicijskem SDS-u so točko obstruirali in nato niso glasovali, z izjemo poslancev Anžeta Logarja in Eve Irgl, ki sta glasovala proti, predlogu so nasprotovali tudi poslanci NSi-ja.

Predlog za razpis referenduma so v koaliciji vložili marca, potem ko je DZ zavrnil predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit in ga vložili v DZ s podpisi volivcev.

Kot je v imenu predlagateljev poudarila poslanka Svobode Tereza Novak, gre za pomembno vprašanje, ki tudi precej razdvaja slovensko javnost in s tem presega zgolj običajno politično odločanje, zato je prav, da volivce o tem povprašajo na posvetovalnem referendumu. Vlagatelji pobude podpirajo zakonsko ureditev tega področja, menijo pa, da to vprašanje zadeva vse državljane in da je posvetovalni referendum izraz spoštovanja demokratičnega odločanja, je dodala Novak.

Po njenih besedah gre pri pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja za etično, sočutno, predvsem pa zelo humano dejanje, ki v ničemer ne posega v nikogaršnja osebna prepričanja. Ker je razprava o tem v slovenskem prostoru že dlje časa prisotna, primerljive ureditve pa poznajo tudi v tujini, je po navedbah poslanke referendumsko vprašanje dovolj jasno, da lahko prebivalci o tem suvereno odločajo. "Čas referendumske kampanje pa naj odstre še zadnja neodgovorjena vprašanja in odstrani nepotrebne strahove, ki se ob tem porajajo," je dodala.

Predlog za razpis referenduma podpira tudi vlada. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Denisa Kordeža ta naslavlja pomembno družbeno vprašanje, za katero je prav, da se do njega opredelijo volivci. Pobudnikom referenduma je sicer predlagal razmislek, ali bi referendumsko vprašanje nadgradili v skladu s priporočili zakonodajnopravne službe, a ne glede na to vlada pobudo podpira.

Podpise pod predlog za razpis referenduma so prispevali tudi poslanci SD-ja, ki pa po besedah Bojane Muršič niso pričakovali, da se bodo pojavile težnje po hitrem referendumskem odločanju hkrati z evropskimi volitvami. To ima po njenem mnenju vpliv tudi na vsebino in kakovost referendumskega vprašanja ter kakovost javne razprave. Pri predlogu, kot je trenutno oblikovan, obstaja namreč tveganje, da ga ljudje ne bodo ustrezno razumeli, meni Muršič. V SD-ju so predlog danes podprli, bodo pa v nadaljnji obravnavi poskušali izboljšati referendumsko vprašanje, čeprav ne nameravajo podpreti izvedbe referenduma hkrati z evropskimi volitvami.

Tudi v Levici referendumsko vprašanje v predlagani obliki podpirajo, saj gre po besedah Mateja T. Vatovca za predlog, iz katerega bo izhajala zakonodajna ureditev, ki bo vsebovala tudi vse ustrezne varovalke. Kar pa se tiče datuma izvedbe referenduma, pa je poslance pozval, naj v prvem koraku zberejo dovolj poguma in predlog podprejo, v nadaljnjem postopku pa se bodo pogovarjali o datumu in drugih podrobnostih. Vatovec verjame, da smo "kot razsvetljena družba 21. stoletja dovolj zreli, da bomo tudi znali pravilno pristopati do tega vprašanja".

Tudi v Svobodi menijo, da je Slovenija kot družba dovolj zrela, "da izvedemo družbeni dialog o vprašanju avtonomije bolnikov, ki imajo neozdravljivo in trpečo bolezen pri odločanju o končanju svojega življenja", je dejala Tamara Kozlovič. Ob tem je navedla tudi rezultate javnomnenjske raziskave, ki kaže, da se večina vprašanih strinja z uzakonitvijo prostovoljnega končanja življenja, prav tako pa se strinjajo z izvedbo referenduma hkrati z evropskimi volitvami.

Predlogu pa so ostro nasprotovali v NSi-ju, saj gre po besedah Vide Čadonič Špelič za "referendum o smrti". "Pravica do življenja ima za nas prednost pred vsakršnimi pomisleki o človeškem trpljenju, kajti v današnjem času je trpljenje možno lajšati," je poudarila poslanka in opozorila, da bi v Sloveniji lahko tudi zaradi slabo delujočega zdravstvenega sistema prihajalo do zlorab. Zato v NSi-ju nasprotujejo, sprejemu zakona, "ki bi uzakonil smrt" in tudi takšnemu referendumu.

Zapleti na seji DZ-ja in očitki o politizaciji poslovnika

Referendum o gojenju konoplje za medicinske namene

Volivci se bodo na referendumu tudi odločali o gojenju in predelovanju konoplje za medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.

Predlog za razpis referenduma so vložili poslanci Svobode. Sprva so volivce želeli vprašati, ali so za to, da bi bila v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena. A so po opozorilih zakonodajnopravne službe o nejasnosti vprašanja na odboru za zdravstvo prvotno vprašanje spremenili v dve, in sicer: "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?" in"Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?".

S tem je po besedah poslanca Svobode Darka Krajnca referendumsko vprašanje zdaj jasno. Referendum je po njegovih besedah potreben zato, da volivci podajo usmeritve o temi, o kateri se politika ne zna odločiti že 30 let. Trenutna ureditev gojenja in predelave konoplje v medicinske namene je namreč po njegovih besedah parcialna, zato je potrebna zakonska ureditev gojenja in predelovanja v medicinske namene. Kar pa se tiče gojenja in posedovanja konoplje za osebno rabo, je Krajnc v imenu predlagatelja ocenil, da je treba nasloviti tudi to.

Bolj kritični do predlaganega referenduma so bili koalicijski Socialni demokrati. Po njihovem mnenju je ureditev tega področja programska in koalicijska zaveza vseh koalicijskih partnerjev. Kot je dejala Bojana Muršič, bi lahko domnevali, da bi tak predlog dobil tudi širšo podporo koalicije, zato po njihovem mnenju referendumsko odločanje o tem ni primerno. "Spraševati ljudi, ali se strinjajo, da se zdravilna učinkovina skladno s pravili stroke uporablja v medicinske namene, pomeni odločanje večine o pravicah šibkejše manjšine," je poudarila Muršič. Odločanje o uporabi konoplje za osebno rabo pa bi moralo priti na vrsto, ko bo urejeno področje predelovanja konoplje za medicinsko rabo.

So pa predlog za razpis referenduma podprli v Levici, čeprav so se tudi oni spraševali o smiselnosti referenduma o gojenju in predelovanju konoplje za medicinske namene. "Referendum o legalizaciji medicinske rabe se nam zdi brezpredmeten, saj je to strokovno vprašanje, ki je že razrešeno," je dejal Milan Jakopovič. Se pa v Levici zavzemajo za legalizacijo konoplje znotraj zakonskega okvira, s katerim bi bila dovoljena prodaja in nakup konoplje osebam, starejšim od 18 let.

Predlog je na koncu dobil podporo 42 poslancev Svobode in Levice. Poslanci SD-ja so se pri tem glasovanju vzdržali, saj menijo, da referendumsko odločanje o tem ni primerno. Proti ni glasoval nihče, saj so zaradi spreminjanja referendumskega vprašanja na seji odbora za zdravstvo, ki je bilo po njihovem mnenju v nasprotju s parlamentarnim poslovnikom, to točko obstruirali poslanci SDS-a in NSi-ja.

Predsednica DZ-ja je ob pozivih opozicije, naj ukrepa, poudarila, da je umik točke z dnevnega reda v rokah predlagatelja in ne predsedujočega DZ-ju. Foto: DZ/Matija Sušnik
Predsednica DZ-ja je ob pozivih opozicije, naj ukrepa, poudarila, da je umik točke z dnevnega reda v rokah predlagatelja in ne predsedujočega DZ-ju. Foto: DZ/Matija Sušnik

Začetek izredne seje v znamenju protesta opozicije, postopkovnih zapletov in prekinitev

DZ je izredno sejo začel s postopkovnimi zapleti in prekinitvami. V uvodu sta opozicijski poslanski skupini SDS-a in NSi-ja predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič pozvali, naj odločanje o posvetovalnem referendumu o pridelavi, predelavi in uporabi konoplje v medicinske namene umakne z dnevnega reda oz. k temu pozove predlagatelja.

Kot so opozorili opozicijski poslanci, je bil predlog na odboru DZ-ja za zdravstvo namreč obravnavan nekorektno, saj so bila po njihovem mnenju dopolnila podana prepozno in so tudi bistveno vsebinsko spremenila predlagano referendumsko vprašanje, ki uporabo konoplje razširja tudi na omejeno osebno rabo, in ne zgolj uporabo v medicinske namene. Ob tem opozarjajo, da je bila opozicijskim poslancem onemogočena razprava o predlogu, o katerem odbor niti ni glasoval.

Prvotno vprašanje, ki se je glasilo "Ali ste za to, da bi bila v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena?" so z dopolnili spremenili v dve vprašanji, in sicer "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?" in "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?" Kot je na seji odbora pojasnil poslanec Svobode Darko Krajnc, so z dopolnili sledili mnenju zakonodajnopravne službe DZ-ja. Ker gre za dodatni oz. nov namen predloga za razpis posvetovalnega referenduma, bi moral predlagatelj vložiti novo besedilo predloga, ki bi ga moral znova obravnavati tudi matični odbor, opozarjajo v NSi-ju. "Zdi se, da sta sredi seje odbora predstavnik predlagatelja Darko Krajnc in predsedujoči Dean Premik ugotovila, da odbor ne more glasovati o vloženih dopolnilih, zato sta na vse pretege skušala najti manever, s katerim bi zaobšla dolgotrajen postopek spreminjanja predloga za razpis posvetovalnega referenduma in tega rokohitrsko spremenila na seji," Svobodi očitajo v NSi-ju.

Kot poudarjajo, se namreč zastavlja vprašanje, kako lahko kar vložena dopolnila štejejo kot sprememba referendumskega vprašanja. "Takšne prakse pri obravnavi predlogov za razpis referenduma ne pomnimo in se sprašujemo, na čem temelji takšno tolmačenje. Skrbi nas tudi, kaj uveljavljanje takšne prakse pomeni za obravnavo dopolnil tudi k drugim predlogom aktov," opozarja NSi, kjer menijo, da se v opisanem ravnanju kaže zloraba zakonodajnega postopka, ki meče veliko senco dvoma na legalnost in veljavnost morebitnega posvetovalnega referenduma, ki bi bil izpeljan na podlagi neobstoječega predloga, torej na podlagi neobstoječe pravne podlage.

Poslanska skupina NSi-ja je izrazila globoko nestrinjanje in protest v zvezi z načinom vodenja sej odbora DZ-ja za zdravstvo. Foto: DZ/Matija Sušnik
Poslanska skupina NSi-ja je izrazila globoko nestrinjanje in protest v zvezi z načinom vodenja sej odbora DZ-ja za zdravstvo. Foto: DZ/Matija Sušnik

SDS in NSi sejo obstruirala

Z opozorili opozicije o tem, da je bil v postopku kršen poslovnik DZ-ja, se predlagatelji v poslanski skupini Gibanja Svoboda niso strinjali in tudi niso sprejeli predloga, da bi se obravnava predloga preložila. Tako iz koalicije kot opozicije so predsednico DZ-ja pozvali tudi, naj sejo prekine, dokler zakonodajnopravna služba DZ-ja in komisija za poslovnik DZ-ja ne podata mnenja o nastali situaciji. Predsednica DZ-ja je po skoraj enourni razpravi odredila 20-minutno prekinitev seje, potem ko je bil DZ ob potrjevanju dnevnega reda nesklepčen, pa je sledila še ena prekinitev.

Sorodna novica Letos kar štirje posvetovalni referendumi?

V SDS-u so v nadaljevanju nato podali še predlog, da se preloži obravnava predloga za posvetovalni referendum glede pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ker je bil DZ tudi ob tretjem glasovanju o dnevnem redu nesklepčen, je predsednica DZ-ja sejo prekinila za uro in pol, ob vrnitvi v poslanske klopi pa so poslanke in poslanci vendarle potrdili dnevni red.

Ker obravnavi predlogov za razpis posvetovalnih referendumov o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o pridelavi, predelavi, prometu in uporabi konoplje v medicinske namene, nista bila preloženi, so v poslanski skupini SDS-a napovedali, da bodo obravnavi teh dveh točk izredne seje obstruirali. Da bodo obravnavo predloga o posvetovalnem referendumu v zvezi z uporabo konoplje obstruirali, so napovedali tudi v NSi-ju.

Godec: Koalicija v DZ-ju tepta pravno državo

Med daljšo prekinitvijo seje so tako v stranki SDS kot NSi na dogajanje opozorili tudi vsaka na svoji novinarski konferenci. Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je opozorila, da "nemi, gluhi in slepi valjar svobodnjakov s pomočjo Levice in SD-ja tepta pravno državo v državnem zboru že nekaj časa, v zadnjih dneh pa se to še bolj kaže skozi predloge za posvetovalne referendume". Gibanju Svobode je očitala, da skuša posvetovalne referendume na vsak način izpeljati skupaj z evropskimi volitvami, pri čemer tudi krši poslovnik DZ-ja, zakona in ustave.

Godec je dodala, da so že prej opozarjali na kršenja poslovnika in da se to dogaja zlasti, "ko gre za predloge SDS-a", na enem od odborov so celo omejili razpravo o njihovem predlogu.

Predsednik stranke SDS Janez Janša je ob tem opozoril, da "se je prvič zgodilo, da se je bila na delovnem telesu v bistvu prepovedana razprava o nekem predlogu". Po Janševih besedah so sicer v SDS-u predlagali, da bi na volilni dan izpeljali tudi referendum o 2. bloku krške jedrske elektrarne, pa so jih v koaliciji prepričali, da tako pomembno odločanje zasluži svoj referendumski dan. "Malo poniglavo je, da najprej nekoga prepričaš, da nimamo referenduma o nečem, o čemer obstaja velika politična enotnost, hkrati z volitvami, potem pa sam predlagaš take referendume, za katere misliš, da bodo povečali udeležbo na volitvah in koristili tudi pri zbiranju glasov za kandidate za Evropski parlament za vladne stranke," je dejal Janša.

Godec in Janša sta opozorila tudi na predlog državnega sveta o parlamentarni preiskavi o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar in financiranju Gibanja Svoboda. "DZ mora po poslovniku brez glasovanja ustanoviti preiskavo," je opozorila Godec, predsednica DZ-ja pa točke ni dala na sejo, čeprav bi po rokih že morala. Janša v tem vidi "eklatantno opustitev dolžnega ravnanja" po kazenski zakonodaji. A ker je v tem primeru prizadet državni svet, morajo oni odločiti, kako bodo ukrepali, je dejal.

Nepravilnosti so rezultat tega, da sedanji koaliciji iz rok uhajata tako vsebina kot postopek, pa je v izjavi za medije opozoril vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj. Brez pravilnega postopka ni osnovnega parlamentarnega reda in spoštovanja pravne varnosti zakonitosti, je poudaril.

Svoboda: Dogaja se politizacija poslovnika DZ-ja

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je v izjavi za medije dogajanje v DZ-ju glede referendumskih predlogov koalicije pospremil z besedami, da se dogaja politizacija poslovnika DZ-ja. Opoziciji očita, da se boji tega, da ljudje pri urejanju družbenih vprašanj povedo, česa si želijo. "Osrednje vprašanje današnjega dne je, kdo se boji tega, da ljudje povedo, kaj jim je pri urejanju pomembnih družbenih vprašanj prav in samo za to gre," je prepričan Sajovic.

Na očitke, da se s preoblikovanjem referendumskega vprašanja pri predlogu glede konoplje širi tudi vsebina, je Sajovic odgovoril, da je "konoplja ena sama". "Ima medicinsko in osebno uporabo in o čem odločamo, o eni sami rastlini, o njenih učinkovinah in različnih možnostih uporabe," je dejal. Po njegovi oceni tako ne gre za širitev vsebine, ampak le za podrobnejše določanje.

Klakočar Zupančič zavrača očitke o umiranju pravne države v DZ-ju

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je ob opozorilih opozicije očitke o umiranju pravne države v DZ-ju zavrnila. "Pavšalno sklicevanje na to, da je umrla pravna država zato, ker pač nekomu politično nekaj ne ustreza, je neprimerno," je ocenila. Ob tem je poudarila, da bi pravna država umrla, če bi sama posegala v odločitve matičnega odbora.

Poudarila je, da si predsednik DZ-ja namreč ne sme drzniti posegati v odločitve matičnega delovnega telesa. Po njenih besedah bi sicer veljalo pogledati tudi, kakšna je bila glede tega praksa v preteklih sklicih DZ-ja, morda tudi v minulem.