Strehe so le slabo prilagojene vrtinčastemu vetru, ki prihaja od spodaj. Foto: EPA
Strehe so le slabo prilagojene vrtinčastemu vetru, ki prihaja od spodaj. Foto: EPA
Gradbena strokovnjakinja opozarja, da so ljudje tudi v preteklosti poznali močne vetrove, denimo burjo na Primorskem, zaradi česar so primorske hiše tudi pokrite z zelo težko kritino. Foto: Luka Goltnik

Seveda pa bi rada poudarila, da je v primeru res velikih sil vetra zelo težko sidrati konstrukcijo oz. pritrditi kritino tako, da bo streha ostala nepoškodovana.

Jelena Srpčič
Odpravljanje posledic neurij

Kot je za MMC povedala Jelena Srpčič, vodja Odseka za lesene konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo Ljubljana, je bilo neurje prejšnji teden nekaj izjemnega, saj je šlo po podatkih klimatologov za orkanski vrtinčast veter, ki je za strehe zelo neugoden. Sunki v tem primeru prihajajo od spodaj, na zgornji strani pa obenem nastopi močan podtlak. V nasprotju s tem so ostrešja grajena večinoma za obtežitev od zgoraj, torej za primer snega in delno vetra.

Kot nam je pojasnila Srpčičeva, bi bilo treba v praksi zato upoštevati tudi pogosto zanemarjeni vidik obtežitve s spodnje strani. Strehe morajo biti primerno sidrane oziroma povezane s podkonstrukcijo (zidovi, stebri ...). Problematični so lahko tudi široki napušči, saj je večja tudi površina, na katero deluje "spodnji veter".

Kako položiti kritino?
Za odpornost strehe proti vetru je zelo pomembna tudi pravilna pritrditev kritine, opozarja strokovnjakinja. Ločimo težko (betonski ali opečni strešniki) in lahko (valovite cementno vlaknene plošče, kovinska kritina - strešniki ali večje plošče - paneli, bitumenske skodle - tegola itd.) kritino, pri čemer težko veter tudi težje dvigne, vendar pa mora biti pravilno položena. Lahko kritino pa je treba pritrditi močneje in na več mestih. Zlasti so problematični veliki paneli, kjer mora biti sidranje kakovostno, da bodisi veter s spodnje strani napušča ali tudi "srk" z zgornje strani ne dvigneta celotnih panelov. " dodaja Srpčičeva.

Ekstravagantne gradnje manj praktične
Zdi se, da se Slovenci srečujemo s podnebnimi razmerami, kakršnih prej nismo poznali, toda gradbena strokovnjakinja opozarja, da so ljudje tudi v preteklosti poznali močne vetrove, denimo burjo na Primorskem, zaradi česar so primorske hiše pokrite z zelo težko kritino. Klasična ostrešja so bila izvedena močneje, imela so manjše napušče, objekti pa so bili pravilnejše oblike. V nasprotju s tem so današnje "ekstravagantne" gradnje kot tudi razčlenjeni tlorisi za prenos obremenitev zelo neugodne, pojasnjuje Srpčičeva. Poleg tega te oblike zahtevajo večje dimenzije in so tudi dražje.


Ne velja niti, da so montažne hiše primernejše za velike obremenitve z vetrom, prej nasprotno, kar dokazuje tudi škoda, ki jo napravijo cikloni v ZDA. Seveda pa imajo te hiše druge prednosti, dodaja Jelena Srpčič.

A. K. K./ E. S.

Seveda pa bi rada poudarila, da je v primeru res velikih sil vetra zelo težko sidrati konstrukcijo oz. pritrditi kritino tako, da bo streha ostala nepoškodovana.

Jelena Srpčič
Odpravljanje posledic neurij