Opolnoči bo nastopil volilni molk. Foto: Bobo
Opolnoči bo nastopil volilni molk. Foto: Bobo

Stranka DeSUS ni nikoli silila s politiko v vašo hišo. Zdi pa se mi, da imajo ostale stranke močan interes v televiziji.

predsednik DeSUS-a Karl Erjavec
Soočenje
Zakon o RTV je edini zakon, o katerem bodo državljani na referendumu odločali drugič v petih letih. Foto: MMC RTV SLO

Še nekaj časa bomo imeli probleme s civilno družbo, ker je to hiralnica za nekdanje partijske veljake.

poslanec SDS-a Aleksander Zorn

Ocenjujemo, da je nov zakon o RTV dva koraka naprej od zdajšnjega, meni predsednik DeSUS-a Erjavec, poslanec Magajna pa se boji, da bo nov zakon predstavljal model za reformo vseh drugih javnih zavodov.

Zakon o RTV je edini zakon, o katerem bodo državljani na referendumu odločali drugič v petih letih. Na zadnjem soočenju o razlogih za in proti novemu zakonu razpravlja 13 sodelujočih v kampanji.

Ministrica za kulturo Majda Širca, predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn, poslanka SD-ja Majda Potrata, poslanec LDS-a Boštjan Ploštajner, predsednik DeSUS-a Karl Erjavec in članica stranke Zares Benarda Jeklin (Inštitut Novum) ter poslanec SDS-a Aleksander Zorn, podpredsednica SLS-a Olga Franca, podpredsednik NSi-ja Anton Kokalj, Eva Černigoj (SMS - Zeleni Evrope), poslanec SNS-a Miran Györek, nepovezani poslanec Andrej Magajna in predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš med drugim odgovarjajo tudi na vprašanje, zakaj je bilo treba pet let po tem, ko je večina tistih, ki so prišli na volišča, rekla, da je zakon o RTV ustrezen in dober, napisati in sprejeti novega.

"Zakon ni bil narejen čez noč"
Ministrica je pojasnila, da je nov zakon potreben, ker so tisti, ki poznajo TV in radio, rekli da je slab, ker se je zmanjšala gledanost in tudi kredibilnost RTV-ja. Opozorila je, da zakona niso naredili čez noč.

"Če bi bil ta zakon dober, referendum ne bi bil potreben," je dejal Zorn, ki opozarja, da je novi zakon drastično posegel v zavod. "Ker to ne bo več zavod, ampak hibrid. Tukaj se skrivajo pasti, ki zadevajo vse nas," meni.

"Uprava bo premoženjsko odgovorna"
Širca je pojasnila, da sprememba statusa RTV Slovenija, ki z morebitnim sprejetjem ne bo več javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ampak samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, pomeni, da je večja odgovornost tistih, ki vodijo, upravljajo zavod.

Dopolnila jo je Majda Potrata, ki pojasnjuje, da bo imel RTV Slovenija vse značilnosti javnega zavoda, le uprava bo osebna premoženjsko odgovorna. "Drugače pa nič ne odstopa od statusa SAZU-ja, univerz. Gre za to, da bo RTV postal lastnik premoženja, s katerim razpolaga, ampak soglasje za odprodajo bo morala dati vlada," poudarja.

"Zdaj je lastnik država, potem bo ta lastnina prešla na RTV Slovenija in če bo hotela kaj prodati, bo morala dati soglasje vlada. In ga bo dala, ali kdo dvomi?" pa opozarja Zorn. Ministrica mu odgovarja, da je vlada po novem zakonu varovalka, ki je zdaj ni.

"Ni jasno, kdaj se bo uporabljal kateri izmed zakonov"
"Svet morda pozna takšen hibrid, a ima vso preostalo zakonodajo prilagojeno temu hibridu. Mi pa potrebujemo celo vrsto aktov, da bo sploh funkcioniral," pa opozarja Zorn. Podobno pa meni tudi Olga Franca, ki pravi, da ni jasno, kdaj se bo uporabljal kateri izmed zakonov. Györek pa poudarja, da je pomembnejše vprašanje statusa politizacija RTV-ja.

"Zakon je ene vrste eksperiment. To je nepredvidljiv eksperiment," pa je prepričan Kokalj. Boštjan Ploštajner pa mu odgovarja: "Eksperiment je, če en poslanec zakon napiše čez noč. Ta zakon, daje zaposlenim orodje, da se s svojim delom ukvarjajo sami, da se z njim ne ukvarja politika."

Čuš: Zakon se ne bi smel sprejemati z navadno večino
"V tem in v prejšnjem zakonom politika vstopa v RTV in to ni prav," pa je prepričan Čuš, ki ob vprašanju sestave programskega sveta RTV-ja opozarja, da ni jasno, kdo predstavlja civilno družbo in kdo jo imenuje. "Problem je širši. RTV je last državljanov in državljank Slovenije in zakona, ki bi spreminjal razmerja, ne moreš sprejemati z navadno večino," opozarja.

"Politika vstopa v oba sveta in to se bo pokazalo," meni Zorn, Majda Potrata pa trdi, da po novem politika izgublja vpliv. Štrajn to pojasnjuje s številkami: "Tam je politika delegirala 21 članov od 29, tukaj pet od 17."

Kaj prinaša oz. ne prinaša novi zakon?
"Novi zakon ne prinaša ne depolitizacije, ne novega programa in to je problem," je prepričan Čuš, z njim se strinja tudi Kokalj, ki opozarja, da se pri novem zakonu izgublja element demokratičnosti.

"Bojim se, da bo čez štiri leta nov zakon. Te številke ne odražajo boljšega ali slabšega sveta, to je priložnost za kadrovske spremembe. Že 20 let spremljam politiko in vedno se pojavljajo imena za kadrovske spremembe," poudarja Andrej Magajna.

"Grimsov zakon je katastrofa"
Jeklinova pa je dejala: "Čudim se, da ob vsem tem špetirju nihče ne pomisli, da je ta zakon tu predvsem ali pa tudi zaradi gledalcev. Rada bi imela možnost povedati, da je Grimsov zakon katastrofa za to družbo in zakaj bi bilo nujno treba dati možnost, da se slabe posledice nadomestijo z dobrimi."

"Tako prejšnji kot zdajšnji zakon za nas nista dobra. Ne en, ne drug zakon ne zagotavljata enakih možnosti," pa je opozorila Černigojeva.

O zakonu o RTV so svoja mnenja v ponedeljek soočili medijski strokovnjaki.

Stranka DeSUS ni nikoli silila s politiko v vašo hišo. Zdi pa se mi, da imajo ostale stranke močan interes v televiziji.

predsednik DeSUS-a Karl Erjavec

Še nekaj časa bomo imeli probleme s civilno družbo, ker je to hiralnica za nekdanje partijske veljake.

poslanec SDS-a Aleksander Zorn