Simona Dimic je za obnovo hiše najela posojila pri NLB-ju, ki ga je takrat vodil Veselinovič. Foto: MMC RTV SLO
Simona Dimic je za obnovo hiše najela posojila pri NLB-ju, ki ga je takrat vodil Veselinovič. Foto: MMC RTV SLO

Po poročanju POP TV-ja so kriminalisti na pristojno tožilstvo vložili ovadbo proti trem bančnikom zaradi ugodnega posojila (350.000 evrov posojila za dobo 30 let, z izjemno ugodno obrestno mero, imela pa je približno 2200 evrov neto plače), ki ga je pred obnovo hiše dobila nekdanja vodja kabineta Boruta Pahorja Simona Dimic. Po neuradnih podatkih omenjene televizije je med njimi tudi Draško Veselinovič, nekdanji predsednik uprave NLB-ja, ki naj bi ga sumili zlorabe položaja. Veselinovič sicer o ovadbi ne ve nič in vztraja, da pri dodelitvi posojila ni bilo nič spornega.

Ker naj bi hišo gradil Vegrad, ovadena tudi Tovšakova?
Nacionalni preiskovalni urad preiskuje tudi navedbe, da naj bi hišo Simone Dimic obnavljali delavci Vegrada z gradbenim materialom, ki je bil namenjen gradnji stanovanjske soseske Celovški dvori. Po nepotrjenih podatkih naj bi bila tudi že v tem primeru podana kazenska ovadba proti trem osebam. Spletna stran Žurnal 24 poroča, da so ovadeni partner Dimičeve Roman Horvat, tedanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak in njen nekdanji namestnik Matej Košič.

Žurnal piše še, da Dimičevi in Horvatu grozi, da bosta v kratkem izgubila tisto polovico hiše, ki je v lasti Horvata. Sodišče bi jo namreč že v kratkem lahko prodalo na dražbi.

Zgodba o obnovi hiše Dimičeve in njenega partnerja Romana Horvata je v javnost pricurljala leta 2010, ko se je razvedelo, da sta za obnovo hiše v Murglah po precej ugodnih pogojih dobila posojilo banke NLB, ki je v večinski lasti države. Sama je takrat trdila, da je bilo vse zakonito, pozneje pa je vseeno odstopila - zaradi medijskega pritiska, ki ji ni več omogočal opravljati njenega dela.

Veselinovič na vrhu NLB-ju le dobre tri mesece
Veselinovič je vodenje NLB-ja prevzel 1. februarja 2009, že sam postopek njegovega imenovanja na čelo NLB-ja brez javnega razpisa pa je v politiki sprožil številne polemike, pa tudi Banka Slovenije je tedaj menila, da je bil postopek izbire začet prepozno in izpeljan neustrezno. Tri mesece pozneje je ponudil svoj odstop. Kot je pojasnjeval, se je za to odločil, da bi zaščitil institucijo ob vseh pritiskih, ki se dogajajo.