V sredo smo poročali, da je tožilstvo zahtevalo preiskavo zoper finskega novinarja Berglunda zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Foto: MMC RTV SLO
V sredo smo poročali, da je tožilstvo zahtevalo preiskavo zoper finskega novinarja Berglunda zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Foto: MMC RTV SLO
Cveta Zalokar Oražem
V zadevi se postavlja tudi vprašanje funkcije, ki jo je Barbara Brezigar v zgodovini svojega dela že večkrat opravila, to je ščitenje lika in dela Janeza Janše, je opozorila Zalokar Oražmova. Foto: MMC RTV SLO
Barbara Brezigar
Na podlagi izjav novinarja Berglunda v Dnevniku (dejal je, da je pomembno vedeti, da ga preganja tožilstvo, ki ga vodi Barbara Brezigar, ki je v zadnjih letih dala vse najboljše, kar zmore, da bi zavarovala Janeza Janšo) in drugih znakov je Brezigarjeva prepričana, da zaplet zaradi finske note članicam OECD-ja ni bil rezultat finskih ugotovitev, ampak posredovanja iz Slovenije. Foto: MMC RTV SLO

Ob zahtevi za preiskavo so bili v Zaresu presenečeni, saj menijo, da si zadeva ne zasluži pregona, ampak bi moral namesto tega nekdanji premier Janez Janša vložiti zasebno tožbo, je pojasnila vodja poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem.

C. Zalokar Oražem: Če bi Janša sprožil civilno tožbo, bi zadeva potekala na Finskem
Pojasnila je, da se je obtožba finskega novinarja, da je Janša pri nakupu patrij prejel podkupnino, nanašala na Janšo kot zasebnika in ne na Janšo kot premierja, kazenski postopek pa se lahko uvede le, če je bila žaljiva obdolžitev storjena zoper državni organ ali uradno osebo.

Sama meni, da sta bili za odločitev tožilstva, da zadevo prekvalificira v zadevo za kazenski pregon, ključni dve stvari. Če bi Janša sam sprožil civilno kazensko tožbo, bi postopek potekal na Finskem, v tem primeru pa bo v Sloveniji. V Zaresu so prepričani, da se Janša ne želi soočiti s finskimi organi na finskih tleh.

Brezigarjeva: Na sodišču je, da se odloči, ali je zahteva utemeljena
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je pojasnila, da gre pri zahtevi za preiskavo za mnenje tožilca, da gre za kaznivi dejanji žaljive obdolžitve. Zdaj je odvisno od sodišča, da odloči, ali je zahteva utemeljena ali ne. Če bo preiskava uvedena, bo treba zaslišati obdolženca in poiskati vse morebitne dokaze. Zadeva bo nato vrnjena tožilstvu, ki se bo odločilo o vložitvi obtožnice.

Zalokar Oražmova je tudi prepričana, da se bo Slovenija zaradi zahteve za preiskavo osmešila pred mednarodno javnostjo, ob tem pa se postavlja tudi vprašanje funkcije, ki jo je Barbara Brezigar v zgodovini svojega dela že večkrat opravila, to je ščitenje lika in dela Janeza Janše. V stranki so še dejali, da imajo dolžnost opozoriti na to, če tožilstvo ni ukrepalo enako, ko je šlo za izjave glede nekdanjega predsednika Janeza Drnovška in posamezne primere sovražnega govora.

Brezigar: OECD noti ni nasedel
Brezigarjeva je komentirala tudi finsko noto na sestanku delovne skupine OECD-ja. Proti temu je protestirala in o težavi obvestila premierja Boruta Pahorja in pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Na podlagi izjav novinarja Berglunda v Dnevniku (dejal je, da je pomembno vedeti, da ga preganja tožilstvo, ki ga vodi Barbara Brezigar, ki je v zadnjih letih dala vse najboljše, kar zmore, da bi zavarovala Janeza Janšo) in drugih znakov je prepričana, da zaplet zaradi finske note članicam OECD-ja ni bil rezultat finskih ugotovitev, ampak posredovanja iz Slovenije. Zato je finska nota po njenem mnenju lahko le rezultat poskusa diskreditacije državnega tožilstva.

Po zapletu je Brezigarjeva govorila tudi z direktorjem pravne službe v OECD-ju, ki je bil takrat v Ljubljani, in "videlo se je, da OECD tem trditvam ni nasedel."