Po sejah organov stranke je Čuš javnosti posredoval sklep, da slovenska zelena politična opcija nadaljuje korake "formalnega povezovanja in združevanja v matico, torej Zelene Slovenije". Poleg njihove stranke sta po Čuševih navedbah za zdaj v tem procesu še stranka Zelena koalicija in Združeni zeleni.

"Če bo zadosten interes, se lahko jeseni zgodi, da bo po več kot 15 letih zelena opcija v Sloveniji spet združena v eni stranki," je dejal Čuš.

Kot je pojasnil, so sicer v njegovi stranki sklenili, da bodo vso energijo usmerili v lokalne volitve, kjer bodo njihov cilj trije župani in 70 mestnih in občinskih svetnikov. Pri gradnji stranke pa jim bodo po njegovih navedbah pomagala tudi finančna sredstva, ki jih bodo prejemali iz državnega proračuna, ker so na volitvah dobili več kot odstotek glasov.

Izvršilni odbor in svet stranke sta sicer Čušu, kot je pojasnil, izrazila tudi podporo za nadaljnje vodenje stranke.

Obenem pa je Čuš opozoril še na medijsko diskriminacijo, ki da manjšim strankam že v osnovi vzame "vse možnosti za preboj". "Volitve v Sloveniji očitno še niso praznik demokracije," je dejal po poročanju STA-ja.
Drugi Zeleni in preteklost
V Sloveniji sicer obstaja še, po imenu sodeč, okoljsko naravna naravnana stranka, to je Stranka mladih - Zeleni Evrope (SMS). Med letoma 2000 in 2004 je imela štiri poslance, nato se v parlament ni več uvrstila. Do nedavnega pa je delovala stranka TRS, tudi zaznamovana z okoljskimi temami, ki je zdaj združena v stranki Levica.
Zeleni Slovenije so leta 1992 prejeli 3,7 odstotka glasov in s tem pet mandatov, kažejo podatki DVK-ja. Takrat sta bili dejavni še dve zeleni stranki, Slovensko ekološko gibanje, ki je prejelo 0,62 odstotka, pa še Zeleno gibanje občine Ljubljana Moste - Polje, ki je nabralo 0,06 odstotka.
Leta 1996, na katerega je v uvodu spomnil Čuš, so Zeleni Slovenije prejeli 1,76 odstotka glasov stranka Zelena alternativa pa 0,52 odstotka, po podatkih DVK-ja.)