Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je umrlo 69 borcev bataljona. Foto: BoBo
Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je umrlo 69 borcev bataljona. Foto: BoBo
Več sto pohodnikov pri Osankarici

Kar precej hud mraz in verjetno tudi Zlata lisica na drugi strani Pohorja sta letos na Osankarico privabila nekaj manj udeležencev, manj je bilo tudi najvišjih predstavnikov države in lokalnih skupnosti, ki so sicer tudi tokrat položili vence pred spominsko obeležje padlim borcem Pohorskega bataljona.

Minister za kulturo Tone Peršak je v nagovoru spomnil na junaško zgodbo padlih borcev, ki je po njegovem mnenju ena tistih mitskih zgodb iz slovenske zgodovine. Mitskih zato, ker so na istem mestu umrli skoraj vsi člani bataljona, zaradi zgodbe o tem, kako je bataljon nastal, in zaradi zgodbe o narodnem heroju Alfonzu Šarhu in njegovih treh sinovih.

"To je ena tistih zgodb, ki na neki način demantirajo naše prepričanje o tem, da Slovenci nismo vojaško ljudstvo in se ne znamo postaviti zase ter da smo vedno znova zgolj sprti med seboj, kar je sicer žal prevečkrat tudi res. To je zgodba, ki kaže, kot kaže celotna zgodovina NOB-ja, da v odločilnih trenutkih, ko gre za nohte in je ogrožen naš obstoj, so naši predhodniki znali strniti vrste in se upreti," je spomnil Peršak in dodal, da to ni edini tak primer iz zgodovine, saj se je podobno zgodilo tudi pred 25 leti. Čeprav nas morda včasih obhaja dvom, je prepričan, da bi se znali poenotiti tudi danes.

"Tudi zato smo preživeli, saj smo po številu majhen narod, a mnogi veliko večji narodi so izginili v vrtincih zgodovine, mi pa smo se ohranili in vendarle ustvarili svojo državo, za katero upam, da jo bomo še dolgo znali tudi obdržati," je dodal Peršak, ki upe polaga v čut Slovencev za soljudi in tiste mlade, ki se nesebično angažirajo za pomoči potrebne ljudi.

Ob tem je še spomnil, da smo bili Slovenci ob koncu druge svetovne vojne del tiste koalicije, ki je premagala nacizem in fašizem, na tem izročilu pa sta nastali tudi Evropska unija in slovenska država.

Več sto pohodnikov pri Osankarici