Obrambna ministrica pravi, da že poznamo prostovoljno pogodbeno rezervo, ki že pomaga Slovenski vojski (SV) pri delu. Foto: BoBo
Obrambna ministrica pravi, da že poznamo prostovoljno pogodbeno rezervo, ki že pomaga Slovenski vojski (SV) pri delu. Foto: BoBo
Avstrija, Špilje, Šentilj
Med razlogi za zamisel o nacionalni gardi je predsednik odbora za notranje zadeve pri strokovnem svetu SDS-a Božo Predalič navedel, da se varnostne razmere po svetu drastično poslabšujejo, kar povezuje tudi z migrantsko krizo. Foto: Reuters

Predlog SDS-a o ustanovitvi nacionalne garde med strankami doživlja mešane odzive. Za zdaj idejo podpirajo le v NSi-ju, v ZL-ju ji strogo nasprotujejo, v SMC-ju pa menijo, da je zdajšnja ureditev primerna.

Tudi ministrica za obrambo Andreja Katič je dejala, da imamo že zdaj podobno obliko enote.

Spomnila je, da že poznamo prostovoljno pogodbeno rezervo, ki že pomaga Slovenski vojski (SV) pri delu. Če bi imeli dovolj sredstev na razpolago, da nagradimo vse te pripadnike in jih primerno usposabljamo, bi lahko po njenem mnenju tudi opravljali vse te naloge, ki jih predvideva predlog SDS-a.

Potreben širši pogled na situacijo
Da vsako spreminjanje na obrambno-varnostnem področju zahteva tehten premislek in širši pogled na celotno situacijo, tako na državni kot evropski ravni, pa je danes ocenil poslanec SMC-ja Marjan Dolinšek.

Spomnil je, da imamo zdaj stalno sestavo in pogodbeno rezervo, pa tudi vojaško strateško rezervo, ki v primeru izrednih razmer predvideva vpoklic do 25.000 pripadnikov.

ZL: Ustvarjanje strahu v državi
"Predlog o ustanovitvi paravojske, imenovane nacionalna garda, je kombinacija vojaškega diletantstva in skrajnega nacionalizma," pa so zapisali v ZL-ju. Slovenija namreč ni vojaško ogrožena, prav tako pa ni ogrožena varnost državljanov, so poudarili. Tudi oni so spomnili na možnost oblikovanja vojaške strateške rezerve.

Po njihovem mnenju je predlog tudi "logično nadaljevanje desničarske politike ustvarjanja strahu in izrednih razmer ter širjenja nestrpnosti v državi", a na srečo tudi neizvedljiv, saj ima SV že prostovoljno rezervo.

Če pa bi jo kljub vsemu ustanovili, pa v ZL-ju menijo, da to ne bi bila nikakršna nacionalna garda, "ampak desničarska paravojska, sestavljena iz nekaj sto članov in simpatizerjev SDS-a, NSi-ja in različnih skrajnodesničarskih skupin".

NSi ne vidi težav prav zaradi prostovoljstva
Vsak predlog, ki gre v smislu kadrovske okrepitve SV-ja, je po besedah vodje poslanske skupine NSi-ja Mateja Tonina dober.

Po njegovih besedah se prah okoli tega predloga dviguje zaradi samega poimenovanja predlagane oblike kadrovske izpolnitve, a kot je dejal Tonin, gre dejansko za rezervno sestavo. V njo pa se lahko vključijo prostovoljci, zato ne vidi težav. Bistvena je namreč vsebina, in ta gre v smeri zagotavljanja večjega števila pripadnikov SV-ja, "in to je tisto, kar danes potrebujemo", je ocenil Tonin.

Kako predlog vidi SDS?
SDS v okviru Slovenske vojske (SV) predlaga ustanovitev nacionalne garde, rezervnega sestava vojske, kamor bi se lahko vključili prostovoljci, ki bi to želeli. Vpoklicali bi jo ob naravnih nesrečah ali v spremenjenih varnostnih razmerah - v zdajšnji prebežniški krizi bi šlo predvsem za varovanje meja.

V SDS-u pojasnjujejo, da bi bili v nacionalni gardi dobrodošli predstavniki obeh spolov oziroma vsi domoljubi, kot so se izrazili. Poudarjajo pa, da bi šlo zgolj za vključitev na podlagi prostovoljstva.

Pri oblikovanju sestava bi sprva merili na populacijo od 18. do 35. leta starosti, prepričani so, da bi se v sestavu lahko zbralo tudi do 25.000 članov, neposredno pa bi bili podrejeni Generalštabu SV-ja.

Gardisti bi prejemali nadomestilo, ob vpoklicu pa bi dobili enako plačilo kot poklicni vojaki.