Iz davkov dnevno saniramo državne banke, ki so dajale tajkunske kredite, za katere so prevzemniki bodočih podjetij zastavljali premoženje, ki so ga s temi krediti šele dobivali.
Slovenski gospodarski in finančni prostor je postal leglo izjemno negativnega gospodarskega modela.
Ko pregledamo zadeve, se vse vleče iz Liechtensteina, Luksemburga, vsi gospodje imajo tam podjetja.
"Od oblasti zahtevamo ukrepe za čiščenje slovenskega kapitalskega avgijevega hleva," je na tiskovni konferenci dejal Milan Utroša, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V ZSSS-ju namreč ugotavljajo, da so prav tajkunski prevzemi zadali enega najhujših udarcev slovenskemu gospodarstvu.
Vlado in državni zbor pisno pozivajo k pripravi ustrezne pravne podlage za revizijo postopkov prevzemov teh podjetij, ki so se zgodili do 31. 12. 2010. Pri tem je za ZSSS pomembno, da bodo rezultati revizije javni, v primeru ugotovljenih kršitev pa odgovorne osebe sankcionirane. Tudi Banka Slovenije, poudarjajo. Prav tako zahtevajo spremembo zakonodaje v tej smeri, da bi preprečevala kakršne koli tovrstne prevzeme podjetij v prihodnosti.
Kdo bo nadzornik nadzornikov?
"Dnevno plačujemo za sanacijo bank, ki so dajale tajkunske kredite - pri tem pa so prevzemniki bodočih podjetij zastavljali premoženje, ki naj bi ga šele s temi krediti dobili. Kupovati brez denarja zna vsak," protestira Utroša. Pri tem izpostavlja vlogo regulatorjev, kot sta Banka Slovenije ter Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Vodilni teh institucij se med seboj obkladajo, kdo ima več masla na glavi, ne pa kdo bo za to maslo polagal račune, je dejal sekretar ZSSS-ja.
"Stvari so prišle tako daleč, da bi očitno morali razmišljati o ustanovitvi nadzorne institucije, da bi nadzirala tiste, ki bi v preteklosti morali opravljati nadzorstveno funkcijo," je dejal.
Pet milijard evrov bančnih garancij
Po podatkih ATVP-ja so banke v Sloveniji v zadnjih 12 letih za 197 prevzemov (od skupno 215) izdale za 5,559 milijarde bančnih garancij, poudarja svetovalec ZSSS-ja Goran Lukič. Med temi je izpostavil Pivovarno Laško s 447 milijoni evrov ter Merkur s 114 milijoni evrov bančnih garancij, opozoril pa je tudi na strmo povečevanje kreditiranja prevzemne dejavnosti državnega NLB-ja. Od leta 2005, ko je banka za to namenila 421 milijonov, je do konca leta 2008 ta številka zrasla na 1,65 milijarde evrov.
Med letoma 2006 in 2009 se je dolg tistih podjetij, v katerih je bil izveden menedžerski prevzem, zvišal za skoraj tri četrtine, nadaljuje Lukič, pa tudi dobiček je šel navzdol - leta 2009 za 99 odstotkov. Tovrstne obremenitve se končajo s krčenjem delavskih pravič, plač in izgubo delovnih mest, zdaj pa želi vanje poseči še vlada z radikalnimi spremembami zakonodaje, opozarjajo v ZSSS-ju.
"Bančni dolg je postal javni dolg"
Država se je leta 2009 po podatkih Banke Slovenije zadolžila za 4,1 milijarde evrov. Od tega je 1,5 milijarde šlo za financiranje javnofinančnega primanjkljaja, kar 2,6 milijarde pa je država uporabila za depozit pri bankah.
Njim je dodatno pomagala še s poroštvi - lani je namreč država svoja poroštva povečala za 2,2 milijarde evrov, od česar sta 2 milijardi namenjeni bankam, je navedel Lukič. Poslovne banke leta 2009 večji del depozitov niso porabile za kreditiranje gospodarstva, temveč za poplačilo najetih posojil v tujini, je k temu dodal sekretar ZSSS-ja Ladislav Rožič.
Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je še sporočil, da bo zveza še danes poslala odgovor ustavnemu sodišču glede presoje referenduma o pokojninski reformi. Meni, da je zahteva državnega zbora za prepoved referenduma v nasprotju z ustavnimi določbami in z dozdajšnjo prakso ustavnega sodišča.
Vloga bonitetnih agencij v finančni krizi
Za zgled je Lukič postavil vladno poročilo ZDA o finančni krizi. "Napake bonitetnih agencij so bile glavni vzvod finančnega uničenja. Tri največje bonitetne agencije so bile glavni spodbujevalci finančnega zloma," je Lukič navajal iz omenjenega poročila.
Pri tem pa je izpostavil izjavo predsednika vlade Boruta Pahorja, ko je ta odgovarjal na vprašanje o konfliktu med Banko Slovenije ter AVTP-jem: "Tukaj gre za zelo senzibilne stvari, ki lahko vplivajo tudi na pogled bonitetnih hiš na naš denarni trg." Zato je očitno, da je oblast povsem zaslepljena z zastarelimi, napačnimi in interesno zlobiranimi kazalci finančnega trga, je sklenil Lukič.
Iz davkov dnevno saniramo državne banke, ki so dajale tajkunske kredite, za katere so prevzemniki bodočih podjetij zastavljali premoženje, ki so ga s temi krediti šele dobivali.
Slovenski gospodarski in finančni prostor je postal leglo izjemno negativnega gospodarskega modela.
Ko pregledamo zadeve, se vse vleče iz Liechtensteina, Luksemburga, vsi gospodje imajo tam podjetja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje