Marko Popovič ima zahtevno službo v Celovcu in težko opravlja vse tekoče posle v Tivoliju. Foto: www.alesfevzer.com
Marko Popovič ima zahtevno službo v Celovcu in težko opravlja vse tekoče posle v Tivoliju. Foto: www.alesfevzer.com
Boštjan Groznik, Aleš Mušič in Nik Pem
Najbolj izkušena igralca Boštjan Groznik in Aleš Mušič sta vajena številnih težav pri izplačilih. Foto: www.alesfevzer.com
Bojan Zajc
Bojan Zajc je sredi zelo napornega ritma ostal brez številnih nosilcev igre. Foto: www.alesfevzer.com
Anže Ropret
Anže Ropret je zapustil Tivoli in se preselil na Madžarsko k Ujpestu. Foto: www.alesfevzer.com
Jeff Frazee
Jeff Frazee je v torek in četrtek manjkal zaradi bolezni. Če bi prvi vratar odšel zaradi zamujanja izplačil, bo imela Olimpija ogromne težave. Mlada čuvaja mreže Jakob Raišp in Tilen Spreitzer sta šele začetnika v Ligi Ebel. Foto: www.alesfevzer.com

V zadnjih dveh tednih so zmaji osvojili kar deset točk, le proti vodilnima Dunaju (2:5 in 0:5) in Salzburgu (2:7) so so bili nemočni. Tako dobrega niza izidov v Ligi Ebel niso imeli vse od odhoda Jana Muršaka 6. januarja 2013.
Finančne težave ostajajo, nezadovoljstvo je iz tedna v teden večje. Boljših iger hokejistov pisarna ne more spremljati. Predsednik Popovič ima zahtevno službo v tujini in je veliko časa odsoten, ima pa premalo sodelavcev. Po organizacijski plati Olimpija zelo zaostaja za tekmeci.


Po tekmi z Dunajem v torek zvečer ste imeli zelo dolg sestanek v garderobi. Igralci so verjetno izrazili nezadovoljstvo zaradi zamujanja pri plačah.
Ekipa je želela vedeti, kakšno je finančno stanje. Dejstvo je, da zamujamo z izplačili. Pri določenih pokroviteljih smo pričakovali, da bodo nakazali sredstva, a je prišlo do zamika in celo do izpada. Celotna realizacija pri pokroviteljih traja fantastično dolgo. Klub deluje na ramenih dveh ali treh ljudi, upravni odbor je neoperativen. Vsak posameznik bi se moral izreči, ali se vidi v upravnem odboru ali ne. Imamo nekaj novih ljudi, ki bi se radi priključiti. Nedejavnih članov po statutu ne moremo kar zamenjati, saj je potrebna volilna skupščina. Imamo 13 članov, na zadnjem sestanku pa smo bili trije in tako nismo operativni. To se je izkazalo na zadnjih sestankih. Nujno je sklicati skupščino kluba med 15. in 20. decembrom.

Verjetno so težave tudi z drugimi službami v klubu. Trener Bojan Zajc je poudaril, da zelo pogreša več zdravniškega osebja.
V našem klubu nikomur ni enostavno, vsi smo tudi malce nervozni zaradi celotnega položaja. Ekipa je prava, kar se je pokazalo v zadnjih dveh tednih, ko so bili izidi odlični. Vse skupaj ni ravno dvignilo razpoloženja pri pokroviteljih in tudi pri gledalcih ne. Verjetno proti Dunaju znova nismo pokrili dogodka, saj so stroški za organizacijo tekme previsoki.

Položaj ekipnih športov v Ljubljani je vsako leto slabši. Vidite kakšno možnost za izboljšanje stanja?
Klubi v Ljubljani so popolnoma odvisni od pokroviteljev, zraven štejem tudi Mestno občina Ljubljana, ki je naš največji pokrovitelj. Ne samo naš, ampak tudi od drugih klubov. Treba se je vprašati, ali v Ljubljani želimo imeti hokej, košarko, odbojko in rokomet. Sprašujem se, kako bo čez tri leta ali pa čez pet let.

Mestna občina veliko daje za šport v Ljubljani. Težave so drugje. Velika podjetja zatrjujejo, da so pripravljena vlagati v šport. Njihovi zneski so neverjetno nizki, primerljivi celo z vložki kakšnega samostojnega podjetnika, ki je pripravljen pomagati. Nekatera velika podjetja so v zadnjih letih občutno zmanjšala vložke. V hokeju ni nobenega Milana Mandarića. Enak problem imajo tudi košarka, rokomet in odbojka. Če hočemo imeti vse te športe, morajo podjetja v Ljubljani in širši okolici zagotoviti dovolj sredstev, drugače se ne moremo iti profesionalnega športa.

V organizacijskem smislu imate že več let ogromne težave. Kako poteka delo v pisarni, kjer imajo tekmeci ogromno zaposelnih?
Vseskozi skušamo racionalizirati stroške. Zaprli smo zahodno tribuno, s tem smo privarčevali 300 evrov na tekmo. Tajnice nimamo v pisarni, zato da imamo lahko ta denar za opremo. Dopoldne v pisarni sploh nikogar ni, kar je za druge klube v Ligi Ebel nepredstavljivo. Mi smo po organizacijskem smislu svetlobna leta za Dornbirnom, ki je malce večja vas v Avstriji. Njihov proračun se giblje okoli štiri milijone evrov, kar so za nas nepredstavljive številke.

Zdaj morate plačati 4.000 evrov kazni zaradi igranja s sedmimi tujci v superpokalu na Jesenicah. To je nov udarec za klubsko blagajno.
Ne poznam vseh pravilnikov HZS-ja. Mi smo priznali svojo krivdo. V klubu imamo ogromno težav, za nazaj se res nimamo časa ukvarjati s to tekmo. Zdaj bomo morali plačati 4.000 evrov. Bila je ideja, da se odigra ponovljena tekma, a so Jeseničani to zavrnili. Mi smo bili za kompromis. Verjetno bi mi morali prevzeti stroške tekme, saj gledalci ne bi še enkrat plačevali vstopnic za ponovljeno tekmo. Seveda bi nas stroški prišli manj od kazni 4.000 evrov. Od tega superpokala nismo prejeli niti enega evra iz naslova pokroviteljev. Nihče se čez nekaj let ne več spomnil te tekme. Treba je gledati naprej.

Zapletla se tudi v Pokalu Slovenije. Zaradi preložitve drugega polfinala bo finale šele 9. januarja, kar tudi ni ravno ugoden termin.
Tekma z Dunajem je bila vnaprej odigrana, saj je 9. decembra Tivoli zaseden. Mi smo predlagali, da bi odigrali to tekmo pozneje, a Dunajčani niso privolili v to. Te termin je bil prost, čeprav seveda ni bil idealen za nas. Zdaj nas v pokalu najprej čaka tekma v Celju v ponedeljek. Finalna tekma je predvidena v ponedeljek, 9. januarja, mi pa bomo igrali dan prej še tekmo v Ligi Ebel.

Kakšni so načrti za stabilizacijo kluba?
Najprej je treba urediti finančno stanje. Organizacija kluba bo tema na skupščini. Potrebujemo več ljudi v pisarni. Treba je razširiti ekipo, ki dela. Imam službo v tujini in težko urejujem vse potrebne zadeve. Želel bi, da bi Jože Kovač skrbel za pisarniški del, a nato si ne moremo privoščiti novega pomočnika trenerja. Fabian Dahlem je bil edini, ki je rekel, da ne potrebuje pomočnika, a takrat ni šlo prav nič po načrtih. Pri nas v pisarni nihče ne dobi niti enega evra, ves denar gre za igralce in opremo.

Ne smemo pozabiti, da je klub v prisilni poravnavi. To je še dodatno breme, če upoštevamo, da imate vsako sezono velike težave, da jo pokrijete. Kako rešujete to težavo?
Prisilna poravnava je trenutno naš najmanjši problem. Čas imamo do leta 2019. Kritično je tekoče poslovanje. Potrebujemo enega ali več pokroviteljev, ki bi zagotovili med 150.000 in 200.000 evrov na sezono. Veliko se pogovarjam z možnimi pokrovitelji. Najlažje je reči ne, nihče pa se na koncu ne bo vprašal, zakaj je hokej pri nas padel tako nizko.

Morebitni vlagatelj verjetno ni realna rešitev?
V nogometu lahko veliko dobiš nazaj s prodajo igralcev. Tega tudi v košarki pri nas ni več. Odškodnine so v hokeju zelo nizke. Investitor v hokej bi lahko bil ljubitelj tega športa. Lahko bi vlagal v dogodek, namesto da bi ljudje decembra hodili po lokalih, bi pač prišli na hokej. Če smo odkriti, investitor ne bi zaslužil s hokejem.

Tujci, ki so se izkazali, bodo zelo verjetno kmalu odšli, saj izplačila zamujajo. Jih boste lahko zadržali do konca sezone?
Ropret je odšel v madžarski Ujpest, ki je ponudil enake pogoje, kot so v Ligi Ebel. Če bo kakšen izmed tujcev dobil ponudbo, bo lahko odšel. Moramo preživeti sezono do konca. Mi ne bomo govorili, da bomo vse skupaj uredili in lahko ostane pri nas. To se je zgodilo pri Toddu Eliku in soigralcih, ko se je nabral trimilijonski dolg kluba.

Dolgoročno bo torej Olimpija težko nastopala v Ligi Ebel.
Če se ne spremeni pristop pokroviteljev v Ljubljani, nima smisla vztrajati. Brez spremembe v razmišljanju ne bo šlo. Moramo se zavedati, kaj pomeni, da Slovenija ne bo imela več kluba v Ligi Ebel. Alpska liga je popolnoma drugačna raven. Res ne vem, kakšna bo naša reprezentanca čez šest ali sedem let, če bomo igrali le v državnem prvenstvu. Verjetno ne bomo več dovolj dobri, da bi premagali Hrvate. Brez generacije s Tičarjem, Jegličem in Saboličem bo šlo vse navzdol, če najboljša slovenska kluba ne bosta igrala na dovolj visoki ravni.