Izbor šport
(9)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.2 od 25 glasov Ocenite to novico!
Nejc Zemljak in Jan Pokeršnik sta že nekaj časa najboljša slovenska odbojkarja na mivki. Zemljak se je odpovedal dvoranski odbojki, vse leto trenira le na mivki. Velika želja je, da bi leta 2020 zaigral na olimpijskih igrah v Tokiu. Slovenija do zdaj na olimpijskih igrah še ni imela svojega predstavnika v tem športu. Foto: www.alesfevzer.com
       Uvrstitev med najboljših deset (v Tokiu) je vsekakor dobra, škoda pa, da sva zadnjo tekmo izgubila na razliko, potem ko sva imela že zaključno žogo. Lahko bi se prebila v četrtfinale. Ko na takšen način izgubiš tekmo, je malo grenkega priokusa, ampak – po turnirju na Kitajskem sva bila tudi v Tokiu med desetimi, kar ni slabo. Res pa je, da ambicije segajo še više.       
Lani je v Ljubljani na turnirju evropske serije CEV Masters najuspešnejša slovenska dvojica Nejc Zemljak in Jan Pokeršnik v polfinalu izgubila proti ruskima nasprotnikoma Maksimu Sivolapu in Igorju Veličku z 1:2 (13:21, 21:19, 9:15), v tekmi za tretje mesto pa proti Turkoma Safu Urluju in Muratu Giginogluju z 0:2 (18:21, 17:21). Foto: Foto BoBo
       Po točkah sva (v Ljubljani) prva nosilca in pričakujeva vsaj podoben izid kot lani, seveda pa si vedno želiš zmagati. Konkurenca je vse močnejša, vsak lahko premaga vsakogar. Na vsakem turnirju je vsaj eno presenečenje. Zelo bi si želel, da bi še kakšna slovenska dvojica prišla v polfinale.       
Turnir v Ljubljani bo prvič štel za svetovno serijo, dvojica Zemljak-Pokeršnik pa bo prvi nosilec. Foto: www.alesfevzer.com
       Pogovarjal sem se z Avstrijcema, ki sta zmagala na turnirju na Kitajskem. Domov sta želela leteti v poslovnem razredu, a je bilo predrago. Žal ne gre.       

Dodaj v

Po Tokiu v Ljubljano, nato z mislimi spet – v Tokiu

MMC-jev intervju z Nejcem Zemljakom
31. julij 2018 ob 06:57
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Odbojka na mivki je šport, ki finančno ne nagrajuje, nam pa daje druge bogate izkušnje," pravi Nejc Zemljak, ki bo konec tedna na turnirju svetovne serije v Ljubljani z Janom Pokeršnikom prvi nosilec spektakla na mivki.

Ljubljana bo na peščenih igriščih na Kongresnem trgu in v Športnem parku Ludus od 3. do 5. avgusta gostila prvi turnir svetovne serije v odbojki na mivki. Prijavilo se je kar 96 dvojic iz 29 držav. V moškem delu turnirja bosta imela vlogo prvih nosilcev domača odbojkarja Nejc Zemljak in Jan Pokeršnik, med Slovenci pa so na turnir neposredno uvrščeni še Danijel Pokeršnik in Tadej Boženk ter Gašper Plahutnik in Sergej Drobnič, medtem ko bosta mlada Rok Možič in Žiga Kumer igrala s posebnim povabilom. Prenos nedeljskega dogajanja (med 21. in 23. uro) bo na naši Facebookovi strani. Pogovarjali smo se s 30-letnim Nejcem Zemljakom (je med ambasadorji te priljubljene prireditve), ki je nazadnje na močnem turnirju svetovne serije v Tokiu s Pokeršnikom osvojil 9. mesto. Najboljša slovenska dvojica seveda upa, da bo v Tokiu igrala tudi konec julija 2020 na olimpijskih igrah. A pot do tja bo še težka.


Kako dobrodošlo je za športnika, ki veliko potuje po svetu, priti spet v domovino in turnir svetovne serije odigrati pred domačimi gledalci?
To je nekaj posebnega. Posebej zdaj, ko je za nama že kar dolga sezona in sva se ravno vrnila z azijske turneje. Res je dobrodošlo, da se za nekaj dni ustaviva doma. Nekaj posebnega je tudi, da te lahko vidijo prijatelji, sorodniki. Letos pridejo igralci iz 29 držav. Konkurenca je vedno hujša, turnir v Ljubljani slovi tudi po odlični organizaciji. Igra se zvečer, vzdušje je odlično. Igralci imajo zelo radi ta turnir.

Koliko dni ste zdoma?
Doma preživim zelo malo časa, letos sem bil morda v Sloveniji vsega skupaj en mesec. Vse leto se namreč ukvarjam z odbojko na mivki in tudi pozimi iščem primerne kraje za trening.

Vas te selitve iz kraja v kraj zelo motijo?
So negativne in pozitivne stvari. Nimaš ustaljenega ritma, zamujaš družinske dogodke, rojstne dneve, obhajila, birme, obletnice, ni toliko druženja s prijatelji. Plus je v tem, da vidiš svet, spoznavaš različne kulture in se učiš jezikov. Za zdaj vsaj pri meni močno prevladujejo pozitivne stvari.

Menda ste precej talentirani za tuje jezike ...
Od malega znam nemško, angleško prav tako, saj sem študiral v ZDA. Ker sem imel bazo v Franciji, znam francosko, ker sem delal leto in pol na Švedskem in tam treniral, poznam tudi osnove švedskega jezika. V Španiji imam kampe, tam sem dva meseca na leto in se lahko malo sporazumevam.

Kakšne pa so bile vaše izkušnje s študijem v ZDA?
Odločitev za ta študij (Nejc Zemljak ima diplomo iz turističnega menedžmenta oz. hotelirstva, magistriral pa je iz človeških virov na univerzi na Havajih) je ena boljših izkušenj, teh pet let je bilo neprecenljivih, če bi se dalo, bi kvečjemu še podaljšal študij. Odbojka na mivki je res šport, ki finančno ne nagrajuje, nam pa daje druge izkušnje. Marsikdo mi reče, da v odbojki ni toliko denarja, ampak to ni vse.

Je na Havajih odbojka na mivki priljubljena?
Vsekakor, Havaji imajo močno odbojkarsko kulturo, veliko igralcev odbojke na mivki prihaja od tam, celotna tamkajšnja kultura je povezana z odbojko, poleg tega lahko igraš na najlepših plažah na svetu.

Nazadnje sta bila z Janom Pokeršnikom deveta na turnirju masters v Tokiu. Zadovoljna z razpletom?
To je bil turnir s tremi zvezdicami. Uvrstitev med najboljših deset je vsekakor dobra, škoda pa, da sva zadnjo tekmo izgubila na razliko, potem ko sva imela že zaključno žogo. Lahko bi se prebila v četrtfinale. Ko na takšen način izgubiš tekmo, je malo grenkega priokusa, ampak – po turnirju na Kitajskem sva bila tudi v Tokiu med desetimi, kar ni slabo. Res pa je, da ambicije segajo še više.

V Ljubljani bosta prva nosilca in navijači upajo, da bosta, potem ko sta lani dobila turnir svetovne serije v Montpellierju, spet na vrhu, vsekakor pa bi morali vsaj ponoviti lanski polfinale z ljubljanskega turnirja. Kaj pričakujete?
Po točkah sva prva nosilca in pričakujeva vsaj podoben izid kot lani, seveda pa si vedno želiš zmagati. Konkurenca je vse močnejša, vsak lahko premaga vsakogar. Na vsakem turnirju je vsaj eno presenečenje. Zelo bi si želel, da bi še kakšna slovenska dvojica prišla v polfinale.

Kako odbojkarji čutite, da ste v formi in da vas bo težko kdo ustavil?
Kadar se na igrišču premikaš brez napora in dobro udarjaš žogo. Skratka, ko imaš tiste najboljše občutke. Med tekmo je sicer težko kar koli popraviti, prehitro mine. V tem športu ni menjave. Načeloma je vsak igralec 50 odstotkov moštva, a ko je slabši, lahko pomeni še več, saj si ga nasprotnik izbere za tarčo. Težava je lahko tudi utrujenost in podobno. Z Janom sva bila nazadnje na Kitajskem in Japonskem, prej v Singapurju in Švici. Na Kitajskem sem se na koncu zastrupil s hrano in sem bil en dan na infuziji.

Letite v poslovnem razredu?
Ne. Pogovarjal sem se tudi z Avstrijcema, ki sta zmagala na turnirju na Kitajskem. Domov sta želela leteti v poslovnem razredu, a je bilo predrago. Žal ne gre. Poti izbiramo tako, da nam čim bolj finančno ustrezajo. Z Janom sva iz Tokia letala na Dunaj, domov pa potem odšla z avtomobilom.

Velika želja je, da bi igrali na olimpijskih igrah v Tokiu. Kako daleč ste od tega cilja?
Vse podrejava temu. Oba imava resda še službo, a kadar se le da, sva na mivki. Na svetovni lestvici sva med 50, za preboj na olimpijske igre pa moraš biti okrog 20. Zavedava se, da bo treba še narediti ta preskok. Ne manjka pa veliko. Tako na Kitajskem kot v Tokiu sva bila blizu četrtfinala. Če bi nama uspelo, bi bila hitro deset mest više na lestvici.

Turnir v Ljubljani je ovrednoten z eno zvezdico. Kaj bi vama prinesla zmaga?
Nehvaležno vprašanje. Točkovno žal ničesar.

Turnirji z največ, petimi zvezdicami, so kot teniški turnirji za grand slam. Letos sta poskušala, a ni šlo ...
Turnirji s petimi zvezdicami so februarja na Floridi, julija v Gstaadu v Švici, ta teden pa bo na Dunaju, kjer se v torek že začenjajo kvalifikacije, glavni turnir pa bo trajal do nedelje. Na te turnirje se 24 ekip uvrsti neposredno, 32 jih gre v kvalifikacije. Nazadnje sva igrala v Gstaadu in v kvalifikacijah izgubila z Venezuelcema.

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
bunta
# 31.07.2018 ob 09:04
@torcida_ce

Obrisi si solze. Slovenci smo v samem svetovnem vrhu kar se sporta tice. Poglej si koliko olimpijskih medalj so slovenci prinesli domov in bos dojel kaksen cudez je, da drzava, ki ima toliko prebivalcev kot en nemski Hamburg, osvaja stevilne sporte na svetovni ravni.
sportivko
# 31.07.2018 ob 08:02
Slovenci smo športni svetovni fenomen. V vseh športih nastopamo in povsod imamo zelo dobre rezultate.

Čestitke!
axx
# 31.07.2018 ob 11:37
@Quatebriga: Saj imaš point, samo če damo recimo košarki, rokometu, odbojki, tenisu prednost,..ne moreš kar pozabit nogometa, kjer globalno itak nimamo veliko možnosti. :)))

No, pa resno, čeprav na hitro, ker je tema zelo obširna. Na živce mi gre priviligiranje nekaterih športov, ker bodo stvari šle samo še na slabše. Meni se zdi privilegij, da imajo otroci možnost preizkusiti različne športe, tudi za ceno, da kje nismo vrhunski. Na občinski ravni se v večini občin recimo nogometu nenormalno pomaga - infrastruktura in vzdrževanje, pa še kaj postrani (in ne pišem na pamet ker zelo dobro poznam zadevo). S tem je povezana tudi cena treningov,..ni težko staršu dat za trening nogometa, težje je pri marsikaterem drugem športu, sploh individualnem. V večini športov je tudi veliko entuziastov, ki s svojimi delovnimi akcijami in prispevki veliko naredijo za svoj šport, medtem ko nogometaši še prdnili ne bi pri kakšni delovni akciji in kao upravičeno pričakujejo, da bodo vse naredili drugi. Previdno torej z vsemi entuziasti, ker oni držijo pravi športni duh pokonci. Profesionalni šport je pa druga zgodba.
Balaš Junior
# 31.07.2018 ob 11:38
Edini sport kjer so zenske bolj gledane in najbrz tudi bolje placane od moskih. Pomoje se bodo v kratkem naucile tudi malo zajamrat, kot tenisacice.
whitwice
# 31.07.2018 ob 11:26
Torcida
Raje se s svojimi ukvarjaj. Nastevas sporte popularne cez mejo. Kot da more en odbojkas v uspeh vloziti kaj man truda kot en tenisac. To, da pa se v enih sportih najde denarja na pretek v drugih pa ne pa niti slucajna ne minimalizira dosezka v manj financno podprtih panogah.
Slovenci smo fenomen kakorkoli obrnes. Ze sama kultura ce se malo ozres okoli ti to da vedeti. Vecina nas med tednom pridno dela, za vikend pa eni na kolo, drugi v hribe, tretji z zogo na igrisce, eni pa v vrt. V glavnem, pri mru ni nihce. Pa se zapelji se mal ven pogledat pa poglej kaj folk dela na lrpste dni. Vecina lezi pred tvji. Se tisti "slavni" american na youtubu opeva to, da enostavno ne znamo biti pri miru. In od tod tudi uspehi in sportni geni v celotni naciji.
Balaš Junior
# 31.07.2018 ob 11:44
Sicer pa imajo vsi narodi svoje prismuknjene sporte - tudi Rusi, Americani in Kitajci, pa najmanjsi pasaluki kot slovenija in gruzija.

In vsak se potem na glavo mece v smislu "mi smo pa res speshul, takega naroda kot je nas ga ni na svetu!"

Kruha in Iger :-)
_runis_
# 31.07.2018 ob 10:32
Potujeta večino leta, samo dober mesec doma ... In očitno zraven služba redna, ki jo lahko opravljaš na daljavo. Meni se zdi simpatično, podpira,.
Quatebriga
# 31.07.2018 ob 09:14
Slovenci smo športni svetovni fenomen. V vseh športih nastopamo in povsod imamo zelo dobre rezultate.

Ravno to je najbolj narobe v našem športu. Ne glede na vse je kolač tak, kakršen je (dokler ne uletijo razni Mandariči, za katere se ne ve, kako si bodo povrnili vloženi denar). In ta kolač se hote ali nehote razdrobi na "vse" športe, pa čeprav vzame odbojka na mivki samo nekaj tisoč ali desettisoč EUR, to pomeni toliko manj za najmnožičnejše športe, ki vključujejo mlade. Kar spomnimo se, kako je bilo lani v košarki, ko ni bilo denarja za sodnike. Ko denar drobiš med 50 panog, se pri tako majhni vreči seveda pozna tako, da je uravnilovka (Iztok Čop poskrbi, da dobijo veslanje in podobne panoge, ki jih vodijo njegovi prijatelji, nadpovprečno veliko).

Namesto, da bi se odločili za sistematično vlaganje v nekaj športov, ki so pri nas tradicionalni, množični in obiskani (to bi moral biti osnovni kriterij - povprečno število gledalcev na tekmah državnega prvenstva, ne pred TV!) ter glede na število mladih, ki se s športom ukvarjajo, Iztok Čop in njegovi dinozavrski somišljeniki delijo tisto malo denarja po kriterijih, ki so svetovni unikum.

Najprej seveda poskrbijo zase. Če v to enačbo vključimo še monopolno športno loterijo, je vse jasno.

Za nekakšno redukcijo športov so se odločili Finci. Ker nimajo neomejeno denarja (in to prav oni, ki ga res imajo nadpovprečno veliko), so se odločili tako kot je opisano zgoraj. Zato jih ni v smučarskih skokih nikjer več, ker ni denarja, saj ta šport ni zadostil kriterijem. Tako se vidijo uspehi v hokeju in košarki, kamor vlagajo.

Podobno so storili Islandci. Ker vedo, da ne morejo vzdrževati vseh športov, sistematično vlagajo v dva: nogomet in rokomet. Uspehi so vidni, v rokometu imajo medalje z največjih tekmovanj - OI in EP, v nogometu so svetovni fenomen in njihovi navijači, ki so bili ekstremno množični na EP in SP (glede na število prebivalstva), so prepoznavnost države dvignili v nebo. Islandija se otepa turistov, ki so tam vsaj deloma tudi zaradi nogometa.
torcida_ce
# 31.07.2018 ob 08:20
Kaj ti veš kaj pomeni beseda VSI?????? Kje smo recimo v rugbyu? Kaj pa v kriketu? Pa v vaterpolu? Plavanje in atletika zadnje leta tudi ne gresta. Tenisa raje ne bom analiziral kdo vse je pred nami. Pozicija v Davis Cupu pove vse...
Kazalo