Memi je do zdaj v različnih ekipah dokazal, da gre za strokovnjaka, ki si v Ljubljani – leta 2007 jo je zapustil po le polovici sezone – zasluži še eno priložnost. Dobro je delal na klopi Irana, s Heliosom postal državni in pokalni prvak (brez ene lovorike je Olimpija zdaj že dve leti, brez druge pa kar pet), korektno pa je opravil tudi delo na klopi slovenske reprezentance.

Po koncu vsakega tekmovanja je čas za pogled nazaj in v prihodnost. Če je Krka ponovno dokazala, da je na pravi poti, ki ji prinaša eno lovoriko za drugo, in so s prikazanim lahko zelo zadovoljni pri Zlatorogu, ki je spomnil na čase, ko se je v Laškem igrala vrhunska košarka, ter Tajfunu, ki je za las ostal brez finala, pa je bila zgodba pri Olimpiji povsem drugačna. Pipan se na ljubljanski klopi ni proslavil in tako je bila odločitev vodstva edina smiselna ter po takšnem osmešenju ji niti ni preostalo drugega.

Pipan ni osvojil nobene pomembne lovorike
Zdaj smo vsi že navajeni, da je položaj v Stožicah težek in da finančno stanje kluba ni rožnato, a bilo je že hujše. Če je zadnjih pet let državni naslov rezerviran za Novomeščane, pa so zmaji letos prvič dvakrat zapored ostali brez pokala, ki so ga sicer osvojili že 19-krat. Obenem se šele drugič v zgodovini niso prebili v finale pokala, tako ali tako pa je bila lanska sezona ena najslabših za Olimpijo, ko je ostala brez obeh glavnih slovenskih lovorik.

Olimpija je zelo poznano ime v tujini, a sloves, ki si ga je ljubljanski klub priigral z velikimi uspehi v zgodovini, je zdaj že dodobra načet. Glede na zgodovino je košarkarska Olimpija celo največji kolektiv v slovenskem športu, toda v zadnjem obdobju "paradni konj" kraljice iger Sloveniji ne more biti v ponos. Res je, da se je politika kluba v zadnjih letih spremenila in se finančno stanje izboljšuje ter dolg manjša, a zadnje sezone močno trpi rezultat, ki je – kot ves čas zatrjujejo košarkarski strokovnjaki – pri klubu, kot je Olimpija, prvotnega pomena.

Pipan po porazu ni sam ponudil odstopa
Ekipa je zdaj sestavljena iz številnih slovenskih mladih košarkarjev, toda igre v zadnjem obdobju niso bile na želeni ravni. Kaplja čez rob je bil izpad v polfinalu pokala. Jasno je, da se zgodi slab dan in da se dogajajo presenečenja, toda zmaji so v Treh lilijah proti Zlatorogu, ki je z vsem spoštovanjem na papirju bistveno šibkejši od Olimpije, vodili že za 19, še enkrat pa so letos tako zakockali visoko prednost. V drugem polčasu polfinala so Ljubljančani, če vzamemo vojaško primerjavo, spominjali na razbito vojsko. S klopi ni bilo pravega posredovanja, praktično pa pri Olimpiji ni bilo niti enega razpoloženega posameznika. Nenavadno je, da Pipan po tekmi ni sam ponudil odstopa.

Olimpija je igrala katastrofalno, vse preveč je bilo igre ena na ena in košarkarji so naredili številne velike napake. Prednosti v višini niso znali izkoristiti, tudi tokrat pa je bilo preveč odvisno od meta izza črte. Tako je bilo letos že na številnih tekmah, če gredo trojke, je Olimpija sposobna marsikoga premagati, če ne, lahko z marsikom izgubi. Ko je šlo vse narobe, ni bilo košarkarja, ki bi potegnil ekipo za sabo in prevzel odgovornost. Za najizkušenejšega Marka Marinovića se zdi, da ni igralec, ki bi odločal tekme, obenem ima še težave s poškodbo. Na položaju organizatorja igre je na koncu tudi Paolo Marinelli dvakrat, ko je bila priložnost, da se s pametno igro Olimpija vrne, (pre)hitro metal za tri, tretji 'play' pa nerazumljivo sploh ni dobil priložnosti.

Težave tudi v odnosu med trenerjem in igralci
V Ligi ABA Olimpija zaseda visoko peto mesto, a razlika do zasledovalcev je minimalna, obenem pa je bila velika priložnost tudi za boj za končnico. Spomnimo, zmaji so si privoščili kar nekaj nepotrebnih porazov, tudi ko so – tako kot v polfinalu pokala – zapravili zelo konkretno prednost. Taka primera sta bila domači tekmi proti slabšima Metalcu in Ciboni. V evropskem pokalu so se prebili v drugi del, a na koncu imeli celo zmago manj kot lani. Tudi tu je bila priložnost za bistveno boljši dosežek.

Kakor koli že, Olimpija bo pod vodstvom Bečirovića sezono reševala v jadranski ligi, v kateri ima letos priložnost, da se vendarle neposredno uvrsti v Evropo, in v državnem prvenstvu, v katerem pa je glede na zadnjih pet sezon Krka v boljšem položaju. Še pred tem so bile glede na dejstva spremembe v Stožicah neizbežne. Igra ni bila prava, to pa je veljalo tudi za kemijo med strokovnim štabom in igralci.