Ali naj Memi Bečirovič vodi slovensko košarkarsko reprezentanco tudi prihodnje leto na evropskem prvenstvu v Litvi?
Poudarki
- Dobili vse 3 pomembne tekme (tudi v končnicah)
- Isti cilj - zvabiti vse najboljše igralce
Vaša ocena: 
Ocena 4,8 od 27 glasov
Ocenite to novico!
Sorodne novice
Zapisi iz zadnje vrste: Osmo mesto je uspeh, a okno priložnosti se zapira
Ljubljana - MMC RTV SLO
Slovenska košarkarska reprezentanca je na SP-ju z 8. mestom izpolnila zadani cilj. Mesto med elito je nedvomno uspeh, a nikakor se ne da znebiti kančka slabega občutka. Kot vedno.
Igro (in z njo tudi splošni vtis) je vredno razdeliti na dva dela - v prvem so varovanci Memija Bečiroviča v šestih tekmah izgubili le proti poznejšim prvakom ZDA in s tem že uresničili zastavljeni cilj v podobi četrtfinala, v drugem pa so nanizali tri poraze, ki so prej nasmejanim obrazom slovenskih košarkarjev dodali kisli priokus.
V znamenju tesne povezanosti
V prvem obdobju je bilo na vsakem koraku mogoče opaziti moštveni duh, povezanost, kohezivnost dvanajsterice, ki se je odzvala selektorjevemu klicu. Zdelo se je, da so jih odpovedi in številne kritike pred začetkom tekmovanja le še strnile.
Dobili vse tri "pomembne" tekme
Resnično pomembne so bile le tri tekme (Hrvaška, Brazilija, Avstralija), ko je bila kakovost nasprotnika na približno enaki ravni in Slovenija je prav vse tekme dobila - prvi dve celo v končnici, ko je predtem zapravila sorazmerno varno vodstvo. Rešiti taki tekmi v svojo korist je nedvomno nova odlika te reprezentance, kjer do izraza še kako pridejo izkušnje Boštjana Nachbarja, Jake Lakoviča in Primoža Brezca ter iskra predrznosti, oziroma poteza več, ki jo v sebi nedvomno nosi Goran Dragič.
(Pre)hitra vdaja proti Turčiji
Nato je prišel težko pričakovani četrtfinale, ki bi Sloveniji lahko še drugo leto zapored prinesel polfinale na velikih tekmovanjih. Turška klofuta je pomenila pravo streznitev. Poraz vsekakor ni bil nepričakovan ali vreden kritik. Kar pa ne moremo trditi za pristop. Košarkarji so v dneh pred tekmo zatrjevali, da si medalje resnično želijo, in recitirali vse največje turške nevarnosti, a že prva četrtina je nakazala, da v tej moki ni pravih zrn za slovenski kruh. Kar velja omeniti, je spoznanje, da so se slovenski košarkarji predali že v prvem polčasu, česar ne moremo trditi niti za obračun proti ZDA, ko so ravno v drugi četrtini prikazali najboljšo igro.
Zgrešen boj za mesta od 5 do 8
Zgolj poraza proti svetovnemu prvaku in podprvaku je pravzaprav lepa izkaznica, tekmi proti Španiji in Rusiji pa je tako ali tako potrebno takoj izbrisati iz spomina. Sam boj za mesta od 5 do 8 je popolnoma zgrešen, edino korist so imeli organizatorji, ki so s tem lahko zapolnili tudi petkov spored, ki bi sicer ostal prazen. Obremenjevati igralce z bojem za nepomembna mesta (v igri niso bile nobene kvalifikacije za naslednja tekmovanja) tik pred začetkom priprav na novo klubsko sezono, je bilo povsem nesmiselno.
Isti cilj - zvabiti vse najboljše igralce
Zadnji slovenski tekmi sta bili morda res nesmiselni, a sta poudarili najslabši vidik te reprezentance - to vsekakor nista bila poraza, ampak "omejenost igralskega kadra". Ob rahli poškodbi Jake Lakoviča in ob hendikepiranih strelskih sposobnostih Sanija Bečiroviča (zaradi poškodbe ramena ob koncu priprav) se je izjemno kakovostna branilska vrsta v hipu razredčila in ni jih bilo malo, ki so v tistem trenutku pogrešali Bena Udriha. Navijači in novinarji lahko le bentimo in s prstom kažemo na (domnevno) neprilagojenost in ego košarkarja Sacramenta, a v resnici nam nihče ni podelil mandata razsodnika ali večnega kritizerja. Pomembneje je, da Košarkarska zveza Slovenije naredi vse, kar je v njeni moči, da lahko na največja tekmovanja privabi vse najboljše slovenske košarkarje (ali pa tistih 12 igralcev, ki skupaj lahko iztisnejo največ).
Okno priložnosti se zapira
V času nenehnega napredka uspehov slovenske reprezentance, ko so četrtfinali postali samoumevni, si ne gre zatiskati očesa - jedro večno nadarjene reprezentance je vse starejše in pred seboj nima več ogromnega števila velikih turnirjev. To pa prinaša še eno boleče spoznanje - generacije njihovih naslednikov niso tako izjemno nadarjene. Jaka Klobučar je še četrto leto zapored najmlajši slovenski udeleženec velikega turnirja. Ne gre zanikati občutka, da se okno priložnosti za tako želeno medaljo počasi zapira ...
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.
Po koncu svetovnega košarkarskega prvenstva
00:01:29, 13.09.2010
Američani brez poraza do zlata
00:02:13, 13.09.2010
ZDA po 16 letih znova na vrhu
00:01:22, 13.09.2010
Sklepna ocena SP-ja Memija Bečiroviča
00:04:47, 12.09.2010
Košarkarji prileteli v domovino
00:02:57, 12.09.2010
|
|
KZS na čelu z vrhovnim poveljnikom Avanzom je odlično pripravili sprejem.
Haloooo
Fuzbaleri, ki so izpadli v PRVEM krogu tekmovanja so imeli večiastni sprejem. Kaj pa basketaši?
Saj ne podcenjujem uspeha fuzbala, ampak 8.mesto nasvetu. Halooooooooooo
Kličem n kličem znova na gluha ušesa.
O 2013 pa lahko sanjajo. Kdo bo to rganiziral EP s 24mi repkami. Bolano. Pri siromakih. Enim zmrzujemo plače. Druge itak oropajo da je ne dobijo. Tuki pa bomo gledali kako se mastijo na naš račun. Jok brate odpade kot je bilo rečeno v filmu TO SO GADJE.
Ali pa bom odobili nove(stare) gadje
Zmagali Iran.
Zmagali Tunizijo.
Zmagali Avstralijo.
Zmagali Hrvaško.
Izgubili z ZDA (svetovnimi prvaki!)
Izgubili s Turčijo (svetovnimi podprvaki!)
Izgubili s Španijo (takrat svetovnimi in evropskimi prvaki!)
Izgubili z Rusijo (se zgodi).
Fantom kapo dol.
lol... bolj bo držalo naslednje
Zmagali Brazilijo. -----> ok...
Zmagali Iran. -----> haha res močna ekipa
Zmagali Tunizijo. -------> haha še eni profesionalci
Zmagali Avstralijo. -------> ok...
Zmagali Hrvaško. -------> nacionalni naboj vedno in povsod
Izgubili z ZDA (svetovnimi prvaki!) ------> takrat deklarirani kot drugorazredna ekipa USA brez najboljših
Izgubili s Turčijo (svetovnimi podprvaki!) ------> takrat samo še ena reprezentanca
Izgubili s Španijo (takrat svetovnimi in evropskimi prvaki!) ------ brez dveh ključnih mož ki sta zraven navarra bila najbolj zaslužna za 1. mesto
Izgubili z Rusijo (se zgodi). -----> vedno nam ane :D
Fantom kapo dol. -----> haha
Če bi Slovenci igrali proti Turkom tako kot Srbi potem morda kapo dol... ampak od 2 tekem ki štejeta smo eno dobili in eno izgubili kar pomeni 50% izkupiček ....
Ni pošteno do naših igralcev ,ki so pustili dobesedno srce na igrišču
Želim preveč?
13. september 2010 ob 21:43
Pozabi jabulon! Se pomnis kako je pred prvenstvom cepetal in kakal Beno Udrih? Kako bos temu otroku brez lizike razlozil to? Nikakor. Pomoje je treba zmagovalno mentalito vcepljat ze od malih nog naprej - pa bodo ljudje tekmovalni in uspesni na vseh podrocjih! Vcepljanje slovenske trme! ;)
13. september 2010 ob 20:00
Lahko podas en primer kako poteka pozitivna vizualizacija v praksi?
Srbska ekipa je navdušila vse, ne samo z znanjem, ampak s psihično stabilnostjo, samozavestjo, pozitivno predrznostjo, a brez balkanske arogance. Srbom se niso tresle roke, niso se "ustrašili zmage" itd.
Zanimivo je tudi, da si Srbi za razliko od nas niso postavljali specifičnega cilja, npr. 1/4 finale, raje so enostavno rekli, da bojo vsako tekmo odigrali kot najbolje zmorejo in z izjemo tekme za 3. mesto so pokazali kako se igra obramba.
Naši so padli čim so dosegli deklarirani cilj, 1/4 finale, kot bi se že vnaprej sprijaznili, da je to pač največji domet ekipe, ob tem pa jim pomagajo še mediji (in navijaći) s tradicionalnimi mehanizmi kompenzacije, ko imajo za nas bronaste medalje vedno zlat lesk, mesta med 10. so enaka medalji, ker smo majhni in ubogi itd. To enostavno ni realnost in nesmiselno se je tolažiti s temi kompenzacijami. Bron ni zlato, pa če bi bili najmanjša in najrevnejša država na svetu.
Morda Meminho res nima potrebne avtoritete, toda našim športnikom vedno manjka to kar je Američanom integralni del treninga, pozitivna vizualizacija ipd. Ta koncept so Američani povzeli po Rusih, koncept vizualizacije pa velja za največji napredek v športu 80-ih.
Tovrstno psihično pripravo je imel npr. Kozmus in dosegel največji uspeh. ironija je v tem, da za psihično pripravo niso porrebni posebni guruji ali dragi svetovalci, koncepti vizualizacije in tehnik za sproščanje v športu niso atomska fizika niti hude skrivnosti, znanje je na dosegu roke, klika, a žal bomo še naprej večni poraženci, osvajalci 4. mest itd., ki se bomo tolažili, da je 7.mesto za nas veliko kot Triglav, ker smo samo Slovenci.
Lahko bo izvrsten selektor sam kakšen bo pa kader?
Imeli smo dva predstavnika v evroligi Krka izjemna, Laško, Polzela tudi nekaj časa da ne omenjamo konstantne Olimpije! Kje je vse to zdaj.......na pogorišču! Mladina raje trenira fuzbal!
S turki so pa izgubili samo zaradi pristopa če bi imeli res takoimenovani ogenj v očeh bi jim lahko bili blizu. Srbi na drugi strani so šli v vsako tekmo z odnosom da bodo zmagali, definitivno, ker če tega ne bi bilo bi izgubili že proti Špancem, če ne tam pa proti Turkom podobno ponižujoče kot naši. Podobno so šli Turki v finale. Zato bi bilo precej lepše tam videti Srbe.
1 Imeli smo definitivno ekipo za polfinale, morda celo za finale.
2 Nasi borci so pokazali veliko, se posebej proti hrvatom, brazilcem in avstralcem.
3 Ko je bilo treba dat svoja "jajca na tnalo" pa so zal odpovedali in se pokakali v hlace!
Po mojem mnenju ne pomaga noben psiholog, temvec le eno:
In to je: vzgoja slovenskih otrok in mladine mora slediti zahtevam razvijanja slovenske trme!!!
Praktično vsak manjši ljubitelj košarke...precej njihovih igralcov je igrala (ali igra) v Partizanu s katerim so se prebili v final 4 in zadnja leta nasploh igrajo vidno vlogo v vrhu Eurolige (v nasprotju z našo Olimpijo). Tako da ja, fantje so dokazani in tudi prodali so se v največje evroposke klube: Tepić (Panathinaikos), Bjelica (Caja), Kešelj (Olympiacos), Veličković (Real), Perović (Barcelona)...tako da ti fantje so po celi Evropi kar lepo cenjeni. Presenetil me je le Mačvan, kateri bo slej ko prej odigral za kak top evropski klub. Tako da večina njihove ekipe igra v top evr klubih ali pa v NBA. Koliko pa je takih naših?
Razočaran sem. Vse razen prvih treh mest je neuspeh!
V čem pa si bil ti kdaj vsaj tretji na svetu?
saj ti je že dadinho odgovoril glede Srbije, pa ti še jaz glede Turčije: poleg Türkogluja tudi Ilyasova, Erden in Aşik niso iz druge slovenske lige, pač pa iz NBA-ja. Tunçeri pa je izkušen organizator, ki je imel že plodovito evropsko kariero in vsekakor je vrhunski igralec. Jasno je, da so doma dosegli še precej več, kot bi sicer, ampak to pač so vrhunski igralci. Je pa res, da se za njimi skriva še fanatično borben kolektiv iz druge linije. Kvaliteta pa vseeno je.
elemental: tebi pa moram oporekat glede omenjanja Italije. Italija ima sicer trenutno res šibko generacijo in se išče, ampak vsak ki košarko spremlja vsaj nekaj let več, pač ve, da je to košarkarska velesila. Lahko ti niso všeč, ampak tolk kot so oni že osvojili, Slovenija še lep čas ne bo. In verjamem, da bojo tud za njih prišli še boljši časi. Tko da, igrat na nivoju Italije (razen mogoče, če štejemo samo zadnja tri leta) niti slučajno ni nič slabega.
js sm z letošnjim izkupičkom zadovoljen. v 1/4 finalu bi vsaka repka razen ZDA zgubila proti Turkom, mesta od 5 do 8 so pa tud krneki.
fantje, bravo, drugo leto pa nova zgodba. upam, da z bolj dolgoročno vizijo in kompletno repko.
Poudarek je širini kvalitete. Te več ne bomo imeli. Tu bo problem.
Vedno bomo še imeli dva tri dobre igralce, vendar ko se bodo zgodile odpovedi, poškodbe bomo za 60% slabši, ne pa sedaj ko smo praktično brez 5 iz prve peterke konkurenčni za boj med štiri na svetu.
Zmotil sem se. Hotel sem napisal, da take generacije ne bomo imeli najmanj 50-60 let.
To, da so Hrvati dali priložnost mladim je njihov problem. Mi se ne moremo primerjat z Hrvati, ker Hrvati igrajo z srcem mi pa bolj tak. Tu pa tam se kakšni najde, ki igra z srce. Recimo Boki. Če pa misliš, da lahko s Klobučarjem, Vidmarjem in Z. Dragič pridemo nevem kako daleč pa se motiš.
Problem je dobiti tega strohovitega trenerja. Ker vsi so zasedeni s klubskim delom.
Poglej si časno kdaj se začnejo priprave in kdaj se je prvenstvo končalo. In vsak ve, da na račun reprezentance izgubi ogromno pri svojem klubu. Ker vsak tvoj strahoviti trener ima klub in ni prost. Če bi ga lahko dobil ga pa z denarjem ne moremo ker ga toliko nimamo.
Poleg tega pa tak trenrer ni nobeno zagotovilo za uspeh. Obradovič je vodil Srbe v Beogradu pa je repka razpdla z pretepom igralcev v gerderobi!
Sam bi dal prej priložnost T. Mahoriču. On je zame najbolj podcenjen trener pri nas. Poleg tega je bil je kot pomočnik, vsi trenerji so si ga dosedaj želeli imeti, pozna vse reprezentante in mislim da bi bil zagotovilo za uspeh. Čeprav po drugi strani je vprašanje če je sedaj pametno zamenjati zopet selektorja.
Zmagali Iran.
Zmagali Tunizijo.
Zmagali Avstralijo.
Zmagali Hrvaško.
Izgubili z ZDA (svetovnimi prvaki!)
Izgubili s Turčijo (svetovnimi podprvaki!)
Izgubili s Španijo (takrat svetovnimi in evropskimi prvaki!)
Izgubili z Rusijo (se zgodi).
Fantom kapo dol.
Kar se tiče zadnjih tekem ni bil problem vodenja ekipe marveč je prišla do izraza tako psihična kot fizična iztrošenost ,saj se tekme ni izgubljalo v sami končnici ampak v celotni zadnji četrtini.
Edini razlog bi lahko bil EP v Sloveniji in potem slovo.
Če bomo hoteli biti pa v Litvi konkurenčni sta nujno potreba vsaj dva Udrih in Lorbek. Že zaradi kvaliteti in predvsem širine . Cilj na tem EP bo verjetno uvrstitev na OI in če se v London ne bomo uvrstili potem se še doooolgo ne bomo. Upam da bi še Nesteroviča pripričal s temi OI....
Drugače pa je prihodnost nič kaj obetajoče. Takšne širine kvalitete kot jo premore Slovenija ko doma ostane celotna "prva" peterka (Nesterovič, Smodiš Lorbek, Udrih, Vujačič) in vseeno osvojimo osmo ne bomo več imeli.
Veliko "krivdo" tu nosi UO kot nekoč vlečni konj slo. košarke. Poglejte zadnjih 5 6 let kaj je dala reprezentanci? Posledice takšne UO bo reprezentanca čutila čez 4 leta, ko bomo verjetno imeli težave že v kvalifikacijah za EP. Da ne govorim tudi o slo. stroki, ki je pogrnila na celi črti če gledamo presek npr. zadnjih 10 let!
Ne pretiravat. Tako se je govorilo tud za druge šport, hokej, nogomet itd... Normalno je da se v 2 milijonski državi pojavi kaka generacijska luknja, ampak že čez pol leta,eno leto ko se bo uveljavilo nekaj mladih talentov se bo čisto drugače govorilo. Hrvati so pred letom dni pisali o koncu njihove košarke, o tem da ni talentov... V času ene sezone so zaradi pomanjkanja denarja bili prisiljeni dati možnost mladim(Radošević,Bogdanović itd...) in zdej ma pa kar naenkrat njihov basket perspektivo...
morda morda se koncno zberejo vsi skupaj in z toliko izkusnjami dobijo tudi tiste dve zakljucni tekmi do medalje...
Seveda se okno za medaljo zapira. Takšne generacije kot jo imamo zdaj več ne bomo imeli najmanj 30-40 let.
velickovic igra pri realu, k.perovic je prestopil k barceloni....tepic igra za panathinakosi, bjelica za cajo laboral(spanski prvak), keselj olypiakos, savanovic valencia.....rasic pri partizanu....
no, kaj pa te toti nasi?
Glede prihodnosti pa ne smemo biti preveč črnogledi. Vendarle imamo Dragiča, Vidmarja, Lorbka, Slokarja, mlajšega Dragiča, Muriča... morda tudi Bena Udriha in Vujačića. Ne bi bilo prvič, ko bi reprezentanca po zatonu t.i. velike generacije naredila nekaj velikega, na neka način je tak primer tudi Litva v Turčiji, ko jim brez Jasikevičiusa, Macijauskasa, Šiškauskasa, bratov Lavrinovič... nihče ni dajal veliko možnosti, pa so prišli do brona.
Skratka, ni za obupat.
GO SLOVENIJA !!
seveda rabimo vse najbolse slovenske kosrkase ki vsi vemo kdo so =) in le tako lahko pridemo na olimpiado =)
Treba je stat ob strani tistim ki so, ne tistim ki niso.
Dobili vse tri "pomembne" tekme.
Do sedaj je bilo vedno tako, a žal na koncu...
(Pre)hitra vdaja proti Turčiji.
Če ekipa zadeva iz neizdelanih metov v serijah, je poraz več kot očiten, sploh če ti v napadu ne gre. Tu jim nimamo kaj očitat.
Zgrešen boj za mesta od 5 do 8.
Slab dan, slaba forma, neizkušenost? Še zdaj mi ni jasno.
Isti cilj - zvabiti vse najboljše igralce.
Košarkarski navdušenci in navdušenke, mislim, da Bena ne boste več videli. Morda si bo vzel čas za teden na Rogli, to je pa tud vse.
Okno priložnosti se zapira.
Kvečjemu so si samo krivi da je tako, predvsem Selektorji. A kot sam pravim, nekoč bo eden izmed današnjih reprezentantov izvrsten selektor, ker se bo z leti, ki jih bo posvetil reprezentanci naučil od vsakega selektorja posebej, točno tistega, kar ne sme kot selektor delati.
Replicirajte, če se vam da:)
to da smo v koncnici premagali brazilce pa tudi croate, ni nova kvaliteta , ampak mogoce celo sreca v danem trenutku....saj smo brazilce vodili za 14,15 pik, hrvate smo v 2.polcajtu prehiteli sli na 7.8 pa jim dovolili da so se priblizali....kvalitea bi po mojem bila ce sploh ne bi pripelali tako tekmo do infarktne koncnice....ampak tekma proti spa, pa proti rus, kjer smo spet imeli visoko vodstvo je dala odgovor da ne znamo, in res ne znamo igrati koncnic.....
kdo je kriv, imamo izkusene igralce, vecina jih igra v svojih klubih.....e zdaj psihologijo vdarit...
slovenski košarkaši bi se morali vedno boriti za prva 3 mesta; roko na srce, razen top 12 ameriških igralcev, so vsi ostali enako dobri ali celo slabši od naše reprezentance. problem pri naših športnikih je še vedno psiha, dokler bodo razmišljali, da so vredni samo 1/4 finala in ne finala, do takrat bistvenega premika ne bo. lani je bila ista štorija, rešilo jih je samo to, da je to polfinala bil samo en korak, tukaj pa sta bila 2.
dokler se slovenci ne bomo začeli bolj ceniti, do takrat tudi večjih športnih uspehov ne bo. isto je recimo v rokometu: po imenih se lahko mirne duše kosamo s top 3 ekipami na svetu (vključno s hrvaško in francijo!!), a vedno končamo nekje ok. 10. mesta....zakaj? zaradi psihe, to je zelo enostaven odgovor.
letošnja košarkarska reprezentanca je bila po imenih veliko boljša o srbske (a je že kdo slišal za kogarkoli razen teodosića in krstića?!?!?! ne, ostali so bolj ali manj neznani oz. bistveno manj znani in uveljavljeni od celotne naše 12terice!!), a nismo polfinalu niti blizu bili. pa tudi turki: a imajo slučajno kakšno zveneče ime?!?! razen turkogluja je vse ostalo na ravni 2. slo lige!! samo verjamejo vase, so samozavestni in se jim je zdelo popolnoma samoumevno, da se bodo borili za medalje.
pri nas pa ni tako: mi si že v štartu mislimo, da v vrh ne spadamo in zato tja tudi nikoli ne pridemo; četudi bi se lahko mirne duše na v vsakem prvenstvu okitili vsaj z bronom!!!