|
Sprejemi za najboljše nogometaše sveta
00:03:21, 12.07.2010
Na vrhu tri evropske reprezentance
00:02:24, 12.07.2010
Zadnji utrinki mundiala
00:02:32, 12.07.2010
|
|
Kdo je največ prispeval k prvemu naslovu Španije?




Vaša ocena: 



Ocena 4,7 od 39 glasov
Ocenite to novico!
Do začetka SP-ja boste lahko na MMC-ju slovenske reprezentante spoznali tudi v drugačni luči. V rubriki "Cimra na MMC-jevem zaslišanju" prva predstavljamo Samirja Handanoviča in Branka Iliča.
"Sto ljudi, sto čudi," je pregovor, ki lepo opisuje, kako smo si ljudje različni. Tudi v nogometni reprezentanci je veliko različnih značajev, ki pa morajo biti na igrišču popolnoma usklajeni. Vsaj pri izbiri sostanovalca v sobi med pripravami na tekme pa lahko igralci izberejo tistega, ki jim najbolj ustreza.
Tako je tudi s Handanovičem in Iličem, ki ju loči slabo leto in pol razlike v starosti, skupaj pa sta odraščala na ljubljanskih Fužinah in se seveda že dolgo časa dobro poznata. V članski reprezentanci sta oba debitirala leta 2004, od tedaj dalje pa sta nerazdružljiva "cimra". "Kar je dobro, se ne menja," pravi "Sarma".
Kako bi se opisali s tremi besedami?
Samir: Trmast. To bo kar dovolj. Nerad se opisujem, to morajo delati drugi.
Branko: Kaj pa vem? Sem preprost fant. Ne zahtevam preveč v življenju. To je to.
Kateri je vaš življenjski moto oziroma načelo, ki se ga držite?
Samir: Delaj in verjemi vase.
Branko: Nikoli ne vrzi puške v koruzo oziroma nikoli ne odnehaj.
Od katerega trenerja ste se v karieri največ naučili oziroma ga najbolj cenite?
Samir: Cenim jih veliko. Od vsakega moraš vzeti dobre stvari. Veliko je bilo takšnih, ki so mi kaj pametnega povedali in kaj pametnega naučili. Če nekdo v karieri kaj naredi iz sebe oziroma uspe, ni samo od njega odvisno, ampak tudi od trenerjev. Ne bi pa mogel samo enega izpostaviti.
Branko: Največ sem se naučil od Vukadina Laloviča, ki je bil moj trener v mlajših selekcijah pri Olimpiji. Moram priznati, da ko sem začenjal, me je on treniral pet ali šest let in od njega sem se največ naučil.
Kdo je vaš nogometni vzornik?
Samir: Ko sem bil mlajši, sta bila to Peter Schmeichel in Angelo Peruzzi. Zdaj vzornikov nimam. Lahko pa rečem, da je zame najboljši nogometaš vseh časov Maradona. Njegov poster imam doma.
Branko: Trenutno nimam vzornika, ko sem bil mlajši, je pa to bil Predrag Mijatović.
Za kateri klub ste navijali v otroštvu in za katerega zdaj?
Samir: Moj klub je bil Atletico Madrid, všeč mi je bil tudi Milan. Enako je zdaj. Navijač ostaja navijač. V Vidmu mi je rekel en navijač: "Samo barve kluba se ne menja." Drugo se vse menja.
Branko: Real Madrid.
Kdaj vam je bilo v karieri najtežje?
Samir: V Trevisu, ko sem bil posojen iz Udineseja. Veliko razlogov je, zakaj mi je bilo takrat najtežje, a jih ne bi zdaj opisoval.
Branko: Nisem imel kakšnega trenutka, da bi mi bilo zelo težko. Najtežje mi je mogoče bilo zadnjega pol leta v Betisu, ker nisem veliko igral.
Katera je vaša najljubša anekdota oziroma smešna stvar, ki se vam je pripetila na nogometnih igriščih ali ob njih?
Samir: Veliko jih je. V najlepšem spominu mi je ostala, ko smo mladinci Slovana igrali v Izoli. Bila je ena dolga žoga, jaz sem bil na golu. Moj obrambni igralec je sklonil glavo, ni je hotel udariti. Potem pa je vstal s klopi en naš igralec, ki je bil naš simbol pri mladincih, in rekel: "Udari glavom, nečeš na fakultet!" (Udari z glavo, saj ne boš šel na fakulteto!, op. a.)
Ilič: Na derbiju med Betisom in Sevillo je nekoč eden od navijačev zadel trenerja Juandeja Ramosa s pločevinko v glavo.
Kateri dres je na najvidnejšem mestu v vašem stanovanju?
Samir: Nimam nobenega na vidnem mestu v stanovanju. Vsi so v omari. Tako tisti, ki mi kaj pomenijo, pa tudi tisti, ki mi ne.
Branko: Trenutno še nimam izobešenih. Imam kar lepo kolekcijo dresov, skoraj od vseh ekip in zelo dobrih nogometašev iz španske lige - Sneijderja, Ronaldinha, Eto'oja, Robbna ... V bližnji prihodnosti jih bom obesil.
Kdo je vaš največji navijač?
Samir: Na prvem mestu družina in moja punca. Potem pa jih je še veliko: stric, bratranec itd. Več ali manj je en ožji krog teh navijačev.
Branko: Moja družina - oče, mama, žena, hči, sestra.
Kateri so vaši hobiji?
Samir: Gledanje filmov in branje knjig. Ko pridem domov, rad igram različne športe s svojimi prijatelji - košarko, odbojko, šah, karte ... kar koli pride. Vedno smo v športu.
Branko: V prostem času v bistvu bolj počivam. Če imam čas, pa se rade volje posvetim igranju košarke, badmintona in drugih športov.
Kateri je bil vaš najljubši šolski predmet?
Samir: Geografija in filozofija.
Branko: Telovadba.
Kako bi proslavili zadetek na SP-ju, če bi ga dosegli?
Samir: To pa ne vem. Ne bi se nič kaj pripravljal po moje, ampak bi prišlo spontano.
Branko: To je težko povedati. Upam, da bom imel priložnost zadeti in bom lahko pokazal.
Katero lastnost pri svojem "cimru" najbolj cenite in katera vas najbolj moti?
Samir: Najbolj me moti to, da ob treh zjutraj, ko vstane in gre "lulat", "lula" tako, da me zbudi, ker dela mehurčke. Najbolj pozitivna je pa ta, da me vsak dan pred treningom vpraša, kaj sem vzel v torbo, tako da ne pozabiva nič. Se pravi, da on skrbi za red.
Branko: Nič me ne moti preveč. V bistvu sva si zelo podobna in se kar razumeva. Če kaj smrči ponoči? Ne, hvala Bogu.
Cime je tudi to - pozabil! ;-)
Sicer pa carsko, kapo dol, kot bi rekel nekdo, ki bi mu Zaho rekel tedaj - mož, ki sedi na klopi.
Do danes si nisem upal objaviti skritega dnevnika Cimerotića!
Evo - končno črno na belem:
31.5.2002
pismo kva smo doug letel u tole azijo. mislm tu mač.
Na latalu sm use pojedu, pa še Kariću sm čips maznu k je za uno stevardeso gledu.
U hotelu smo u petmu nastropju pa me noga mal bulijo k u liftu ne znam prtisnt taprauga knofa. zmeri me u klet prpele. upunoči sm se javu staršem. Obema. sta še bedela.
1.6.
Srečko ns je gnou kt vole na prvem treninku. tuki je zrk mau drugačn kokr pr ns. Zjutri so se mi smejal k so misll da sem na veceju zaspal. pa nism. sam eno tako revijo za možke sm listou pol se pa nism mogu usct k mi je tko trd ratu.
po kosilu sm spet vse svoje starše poklicu. Oba. pa sta mi rekla de sta spala. koko lohk spita če je pa dan?
2.6.
dons sm dobr obrambo špilu na treninku. ne vem zakva so se usi neki drl vame.
ampak najhujš je pa blo k sta se Zaho pa Srečko sfajtala. Mu je Zaho reku de mu bo kupu celo Šmarno Goro. A ma res tok keša? Pa usa drevesa na Šmarni bo tutu lohk kupu? sej to pa ni pucen. zaho ma očitno ful keša. zdej mi je šele jasn zakva use noči kvartata iz Karićem. use mu bo pobrou. sm vidu učeri na zajterku da karić nima več unga roleksa na roki. zdej mi je use jasn. jst ne špilam za gnar. sam za plejstejšn. po večerji sem oba starša poklicu. sta rekla da sta se pravkar zbudila. ne razumem! a sta ceu dan spala?
31.5.2002
Končno v stalni bazi. Hotel je vijet kar vredi. Zaho se je spet krego ker mu tokrat Mile ni hotu odstopit sobe poleg veceja. Baje ma probleme z mehurjem. Na koncu Mile le popusti, zaradi ljubega mira, kot sam pravi. Katanec hoče da smo ob 20.00 vsi doli za mizo. Na sestanku nič pomembnega. Časovna razlika nas nea moti skoraj nič več, le Cimeta in Gajserja še malo matra.
1.6.2002
Stene v hotelu so čist tanke, vse se čuje skoz nih. Celo noč sn poslušo Cimeta, kak špila plejstejšn. Poun kufer ga mam. Pol pa še Čeh prije zravn pa miru ni in ni. Sploh nea vem kdaj sn zaspau.
Ura 7.30, večina že na zajtrku le Zahota še ni, baje si še pričesko rihta, tak saj pravi njegov cimer Karič. Rudi se je spet poparu z vročo kavo. Katanec spet pi***, ker Zaho zamuja. Nazadnje gre sam gor po negaj. Kmalu pridejo dol Katanec, Zaho in pa Cime, ki je baje spal na veceju.
Popoldne trening; vsi doro delajo, priprave na tekmo s Španijo v polnem ritmu, le Zaho spet nekaj po svoje, začuda Katanec nič nea reče.
Večerja ob 20:00. Tine (naš kuhar) je narejo govejo župco, pire krompir, govejo pečenko pa še sladico za povrh. Mater je majster. Super je blo. Rudi je z župo poliu Galiča. Pi***, je štorast. Po večerji se odpravimo v sobe, jutri je tekma s Španci in vsi že komaj čakamo. Predn gremo spat, fu****o še en tarok, Đoni spet fse pobere.
2.6.2002
ob 7.30 tokrat vsi za mizo, tud Cime pa Zaho. Cime že navsezgodi pi**i, ker mu je Katanec ob enih zjutraj plejstejšn bek vzeu. Zdaj mi je jasno, zakaj je Katanec fse po vrsti spraševau, kak se prklopijo slušalke v plejstejšn. Po zajtrku gremo postlat postle, nato pa na trening. Najprej moramo prelaufat 2 km okoli stadiona, Katanca itak noben nea more ujet, Zahotu se to zdi brezveze, spet nekaj nazaj govori. Pol nam da Srečko žogo, pa se razdelimo v ekipo belih in rdečih. Zaho noče biti pri belih ker ga vse skup, kot sam pravi, spominja na Olimpijo, oziroma Ljubljano. Čudno, da ma vedno samo on take pripombe. Cime je vse skupaj preveč zares vzeu, pa malo fenta Galo in Jagodo, nič resnega. Katanec vidi, da zna Cime kakega poškodovat, zato prekine tekmo in nas pošle v hotel.
Končno tekma, ki jo zgubimo po maroški zaslugi. Pi***, to sudjo bi najraje v žakl skup zvezo pa v morje fu**o. Zaho po tekmi Katanca napi**i, češ de je P**** lublanska, da menja samo Štajerce, pa de mu lahko Šmarno goro kupi, pa take fore, Katanec mu svaa ne ostane nič dolžn. Cela pi******a, na koncu se še stepeta..........
hahahahahahahahahahahahhahah konc res
Slovenija gre naprej! :D
Mal poglej razmerje prispevkov med posameznimi športi...
Kmalu bo imel Maradona Handanovičev poster obešen doma ;)
Košarka
Rokomet
Odbojka
Hokej
Tenis
Atletika
itd.
LP Emlyn
Ne pozabit napisat reportažo, kako bo šel dons okoli 18.20 Didič srat...
Dragi dedek Emlyn!
Na veliko (ne)srečo, danes v osnovni šoli ne obstajajo več ocene, kot so MU, U in ZU, ampak številčne ocene.
Tvoj zaskrbljeni vnuk, pan.
P.S.: Ampak vseeno bi lahko napisali, da imata Samir in Branko rada žlikrofe!
LOL.. men je čist kul, da se nogometaše prikaže v drugačni luči (nihče vas ne sili, da berete novice, ki vam niso kul)
Tovrstni članki = direktno iz ust nogometašev
I rest my case. Next...........
Berem pa lahko, karkoli želim, pa tudi podam svoje mnenje, če mi je.
Niti ene same novičke o tem, kdaj Samir pa Branko podreta kupček po nedeljskem kosilu.
Pa vsaj to bi lahko napisali, da najraje jesta žlikrofe Dolce&Gabana.
In niti namignili niste o tem, da je zadnjič - ko je Branko čakal pri rdeči luči na semaforju - videl na strehi dva goloba, ki sta zrla v daljavo!
Cimerotič je stokrat bolj zanimiv.
On zna vsaj povedati, da se zahvaljuje svojim staršem - posebej očetu in mami!
Poleg tega stewie, tole ni rumen "cajtng", ampak spletni portal - in že v uvodu piše, kaj je namen teh novičk: SPOZNATI NOGOMETAŠE ŠE V DRUGAČNI LUČI - kolikor sem razumel, bodo predstavljali cimre, ki si delijo sobe na potovanjih. Super zastavljena zadeva, ki pa valjda slovenceljnjnjnjnjnjnem ala nincy in stewie ne ugaja, zato ker ona dva bi rajš brala, kako se Handanovič in Ilič počutita in kakšni so bili občutki, ko se je reprezentanca uvrstila na SP.
Osenarjeva pa itak ne nos spodnjih hlačk ... dddd
Neverjetno. Če te motijo takšne novice, jih ne brat.