Ne glede nato, kje si in ne glede nato, ali je tvoja država prisotna na tem največjem dogodku leta, je nogometna žoga tista, ki usmerja svet. Kar pa dela ta zbor najboljših nogometašev še bolj privlačnega pa je prepričanje, da se ta na trenutke podivjani svet oziroma zemljska krogla vsaj za nekaj časa začne vrteti malce počasneje.

V Italiji nori na nogomet
Čeprav sem mislila,da mi bo letošnje svetovno prvenstvo uspelo v celoti spremljati doma, sem začetek zamudila oziroma sem ga spremljala v Italiji. In to je bilo prav zanimivo doživetje. Ob katerikoli uri prižgeš televizijo, vedno boš vsaj na enem kanalu našel oddajo o nogometu. Po zadnji tekmi dneva pa o njem razpravljajo se dolgo v noč. Čeprav pogovori niso vedno zanimivi, se iz vsega srca nasmejim njihovemu nakladanju in mahanju z rokami. Vsi so namreč prepričani, da so najpametnejši na svetu, kadar je v igri razprava o nogometu, vsak misli, da ve več kot njegov sogovornik.

Najprej za Fiorentino ...
Njihovo nogometno kulturo sem prvič spoznala, ko me je pri 17 letih teniška pot vodila v Italijo, kjer sem preživela 2 leti. Takoj na začetku so mi izbrali ekipo v italijanski ligi, za katero naj bi v prihodnje navijala in z njimi razpravljala o njej. Ker se je klub nahajal blizu Firenc, sem postala navijačica Fiorentine, a ne za dolgo.

... potem za Sampdorio
Kmalu sem se namreč preselila v Genovo, kjer je bila odločitev za koga navijati še težja. Vprašanje je bilo ali Genova ali Sampodoria, na koncu pa sem se odločila za nekdanji klub Srečka Katanca. Naš Srečko je v Sampdoriji še vedno zelo cenjen in spomini na njegovo borbenost in predanost nogometu so v tem pristaniškem mestu še vedno živi.

Vsako nedeljo smo tako hodili na stadione ali v bare in spremljali tekme. To je bil njihov dogodek dneva. Stari, mladi, najmlajši, v Italiji so v času nogometa vsi združeni, enostavno se ne moreš izogniti pogovoru o nogometu.

In na nek način sem se tega veselila, kot se zdaj veselim vsakega novega dneva, ki prinaša tekme, presenečenja, razočaranja, .....

Dajmo Ronaldo
Do sedaj sem si ogledala večino dvobojev, z največjim zanimanjem tistega med Brazilijo in Hrvaško. Tako kot večina, sem hitela občudovati mojstrovine Ronaldinha in ostalih. Čeprav Brazilci na prvi tekmi niso blesteli pa verjamem, da bo v nadaljevanju drugače. Upam, da tudi za Ronalda, saj si kot športnica lahko vsaj malce predstavljam, kaj vse mora nositi na ramenih ta izjemni nogometaš. Dajmo Ronaldo.

Maja Matevžič, tenisačica