Tu ni šlo za splet srečnih okoliščin temveč za kakovostno igro obeh novincev na svetovnih prvenstvih, še posebej Slonokoščene obale. Poleg reprezentance Trinidada in Tobaga, ki je z neodločenim izidom proti Švedom zelo presenetila, je suverena uvrstitev Ekvadorja v nadaljnje tekmovanje zagotovo največje presenečenje do zdaj.

Ne samo dve zasluženi zmagi, predvsem kakovost in zrelost ter jasno izdelan koncept igre presenečajo. V tem pogledu so zelo podobni reprezentanci Češke.

Potreben je moštveni duh
Argentina je z rezultatom 6:0 prizadejala Srbiji in Črni gori najvišji poraz v dozdajšnjem tekmovanju. Lahkotnost in igrivost, s katero so se predstavili Argentinci vlivata spoštovanje in zaupanje. Res, da je k temu pripomogla brezvoljna reprezentanca Srbije in Črne gore, vendar je kljub vsemu treba biti sposoben zabiti 6 golov in do konca delovati ob prej omenjeni igrivosti še dovolj resno in odgovorno. Argentinci so na najlepši način pokazali, v kakšnem odnosu bi naj znotraj igre moštva bila igrivost in delo, sodelovanje in individualnost. Reprezentanca Srbije in črne gore glede na kakovost ni tako slaba kot kaže njen visok poraz. Vendar eno zagotovo drži! Za moštveni duh, ki je osnova uspešnosti v kolektivnem športu, so nujno potrebni urejeni medčloveški odnosi znotraj moštva kot tudi urejena država, ki jo moštvo zastopa. To pa pri reprezentanci Srbije in Črne gore niti v prvem niti drugem primeru ni izpolnjeno.

Tekma se igra 90 minut
Paragvaj je sicer dobro namučil favorizirane Švede, vendar na koncu le popustil. Nekaj podobnega se je pripetilo že na nekaterih preostalih tekmah. Utrujenost in z njo povezan padec koncentracije ob koncu tekme so največkrat razlog za to. To se navadno dogaja na papirju slabšim moštvom. Za favorite pa v uvodnih tekmah pogosto velja, da zmagujejo tudi s slabšo igro in pravo kakovost pokažejo šele takrat, ko je resnično treba, če se jim seveda ni že prej kaj zalomilo.

Ekvador je z zelo organizirano igro zasluženo premagal Kostariko. Njihovo osnovno izhodišče v igri je organizirano, kompaktno in agresivno branjenje okrog sredine igrišča. To ne pomeni, da igrajo obrambno, temveč, da želijo organizirano odvzeti žogo in organizirano napasti. Trenutek odvzete žoge je signal za bliskovite podaje ali prodore v konico napada (Delgado, Tenorio ali Kaviedes) in prav tako bliskovito vključevanje zveznih igralcev (Mendes, Valencia itd.) kot pomoč obema napadalcema. Pri tem navadno prehitijo nasprotne zvezne igralce in ustvarijo številčno premoč pred nasprotnikovim 16-metrskim prostorom, kar je dovolj, da si ob izvrstni tehniki in kreativnosti priigrajo priložnosti za zadetek. Največkrat so to podaje s krilnega položaja pred vrata. Na ta način so dosegli dva zadetka. Če situacija ne omogoča hitrega protinapada, so igralci Ekvadorja zelo sposobni tudi kontinuirano napasti. Takrat se vse vrti okrog glavnega organizatorja igre Mendesa, ki s sodelovanjem z ostalimi soigralci skrbi za presenečenje v igri.

Pogosto igro povsem preselijo v polje nasprotnika in s hitrimi podajami, pa tudi individualnimi prodori, vnašajo zmedo v nasprotnikovo obrambno vrsto. Izgubljena žoga je zopet signal, da vsi kolektivno sodelujejo pri branjenju, se organizirano povlečejo na svojo polovico ali agresivno pokrijejo nasprotnika že na nasprotni polovici igrišča. Kostarika je samo z osnovno postavitvijo (od postavitve s štirimi branilci so prešli na tri, od dveh napadalcev na tri) nakazala svojo napadalno usmeritev. Želje in angažiranosti je bilo žal premalo. V napadu jim praktično ni nič uspevalo, branili pa so se premalo kompaktno (na prevelikem prostoru). Reprezentanca Ekvadorja bo v nadaljevanju igrala proti Nemcem. Gre samo za eno vprašanje? Ali bodo kos nemškemu tempu in bojevitosti. Vse drugo je na njihovi strani.

Angleži uspešni, a ostajajo dolžniki
Angleži so v igri proti Trinidadu in Tobagu zmagali težje, kot je bilo pričakovati. Igra Otočanov je predvidljiva in v njej je premalo presenečenja. Je pa bojevita, polna tempa, dvobojev, še posebej v zraku, borbe za odbite žoge, udarcev na vrata iz večje razdalje, individualnih prodorov, močnega pritiska na nasprotna vrata ter veliko vstrajnosti. Rekli bi, da delo prevladuje nad igrivostjo. Vse to je bilo opazno v igri Angležev, še posebej v prvem polčasu. Kljub nekaj izvrstnim priložnostim (Lampard, Crouch) so v prvem delu v glavnem razočarali. Nekaj več raznovrstnosti in presenetljivosti sta v igro vnesla napadalec Rooney in zvezni igralec Lennon. Rooney z izvrstnimi prodori in natančnimi podajami soigralcem v zaključku napada. Lennon pa je z uspešnimi preigravanji in pobegi poskrbel za več nevarnosti po desnem krilnem položaju. Reprezentanca Trinidada in Tobaga se je organizirano in hrabro branila in v določenih trenutkih celo vzpostavila ravnotežje v igri. Ko je že vse kazalo na prvovrstno presenečenje, so Angleži le postavili stvari na svoje mesto. Crouch z glavo po podaji Beckhama in Lampard po udarcu iz druge vrste sta dosegla gola. Angleži so sicer zmagali, vendar glede kakovosti igre ostali veliki dolžniki.

Napad je najboljša obramba
Švedi so se v igri proti Paragvaju dodobra namučili in na koncu v zadnjih minutah z golom Ljungberga le zmagali. V nogometu so najtežji porazi z 1:0 in še posebej, če si se uspešno branil skoraj celo tekmo in na koncu prejel zadetek. To se je zgodilo reprezentanci Pragvaja. Potrdilo se je v nogometu staro pravilo. Samo braniti se, je navadno premalo za uspešen rezultat. Potrebno je nekaj poskusiti v napadu, več tvegati in napadati.

Nogomet se ne igra na silo
Argentinci so v igri proti reprezentanci Srbije in Črne gore nakazali, kakšna bi naj bila vizija sodobnega modela nogometne igre v prihodnje. Na eni strani svoboda in igrivost, na drugi strani disciplina in odgovornost. Egoizem ni dovoljen, kolektiv pa omogoči posamezniku, da izrazi svojo kvaliteto, vendar vse v duhu skupnih interesov. Tekoča igra iz ozadja, natančnost podaj, izvrstno sodelovanje napadalcev z zveznimi igralci, ki so v prvem polčasu dosegli vse tri gole (Rodriguez, Cambiasso), usklajenost gibanja žoge in odkrivanja igralcev, uspešnost preigravanja v igri ena na ena v situacijah, ko je to treba, in še bi lahko naštevali. Ničesar na silo, vse z igro in zmeraj iskati najboljšo rešitev. Reprezentanco Argentine preveva izreden moštveni duh. Ob tem še niso pokazali vseh adutov. Napadalca Tevez in supertalent Messi bosta svoje pokazala šele v nadaljevanju tekmovanja. Za začetek pa sta zabila vsak po en gol. Vse kar so pokazali do zdaj jih upravičeno uvršča med favorite prvenstva. Reprezentanca Srbije in Črne gore je na drugi strani pokazala, kako se ne sme igrati in kako se ne bori za državne barve. Na začetku so sicer pokazali podjetnost in napadalno usmeritev (igro so želeli preseliti v nasprotno polje), vendar je po hitro doseženem zadetku njihova angažiranost vidno upadala. Še posebej so bile vidne posledice pri branjenju. Branili so se namreč na prevelikem prostoru, zamujali v dvobojih, prepočasi in neodgovorno so se vračali v obrambno cono in na ta način dovolili nasprotniku, da se je poigraval z njimi, ustvarjal priložnosti in zabijal gole. Pri napadanju so zmeraj naleteli na agresivne Argentince. Igrali so prepočasi in brez tempa. Na ta način pa si ni mogoče priigrati priložnosti za doseganje zadetka. Reprezentanca Srbije in Črne gore bo morala vzroke za klavrno prestavo poiskati pri sebi. Še najtežje jim bo posamične interese uskladiti s skupnimi.

Slonokoščena obala pozitivno presenetila
Verjetno je vsem ljubiteljem nogometa najbolj žal, da se bo reprezentanca Slonokoščene obale po tesnem porazu 2:1 proti reprezentanci Nizozemske poslovila od nadaljnjega tekmovanja. Resnično pozitivno so nas presenetili tako s kakovostjo igre kot z borbenostjo. Nizozemcem so bili v igri enakovreden nasprotnik. Na trenutke celo boljši. Še posebej so prednjačili v posamični hitrosti igralcev. Gola so prejeli tudi zaradi slabosti vratarja Tizieja (prosti strel Van Persieja) in obrambne vrste, ki je "spregledala" za njihovim hrbtom postavljenega van Nistelrooya. Po izvrstnem zadetku Bakaryja Koneja z udarcem iz druge vrste se je tehtnica prevesila na stran Slonokoščene obale. Žal Drogba ni izkoristil največje priložnosti na tekmi, ko v številčnem odnosu 2:1 v protinapadu ni uspel podati soigralcu, ki bi verjetno zabil gol. V nadaljevanju so celo prisilili Nizozemce na nenehno branjenje. Žal kljub priložnostim niso bili sposobni zabiti gola. Če je kakovost reprezentance Slonokoščene obale vidna v posamični hitrosti igralcev, njihovi izvrstni tehniki, dobrem branjenju in hitrih prehodih v napad, je njihova velika slabost zaključek napada. Premalo so iznajdljivi pred nasprotnimi vrati in tudi njihova tehnika udarca na vrata je razmeroma slaba. Vendar prihodnost je na njihovi strani, še posebej čez štiri leta, ko bo svetovno prvenstvo na afriški celini.

ZDENKO VERDENIK