Darko Djurić bo na letošnjem plavalnem svetovnem prvenstvu športnikov invalidov v Montrealu zlasti v disciplini 50 metrov delfin v igri za medaljo. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Darko Djurić bo na letošnjem plavalnem svetovnem prvenstvu športnikov invalidov v Montrealu zlasti v disciplini 50 metrov delfin v igri za medaljo. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Predvsem je dobro, da je šport invalidov dobil potrebno promocijo. London je bil velik mejnik, kar se medijev tiče. Ne le RTV, ampak tudi preostali mediji so pograbili te zgodbe in pisali o nas. Videli so, da je šport invalidov resno delo. Tudi v glavah funkcionarjev se je premaknilo. Dobil sem štipendijo pri Olimpijskem komiteju Slovenije, pri čemer sem konkuriral drugim športnikom.

Darko Đurić
Naš paraolimpijski junak je lani v Londonu navdušil, zdaj pa so njegove misli že usmerjene na naslednje olimpijske igre v Riu de Janeirou 2016. Foto: STA
Darko Djurić
Po paraolimpijskih igrah je postal priljubljen v Sloveniji in mora, kadar nastopa na plavalnih mitingih, podeliti veliko avtogramov. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Darko Djurić
Na 50 metrov kravl ima še nekaj težav z dinamiko zavesljaja. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Darko Djurić
Kljub hudi telesni okvari je povsem samostojen in ne potrebuje nobene pomoči. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Darko Djurić
Priden študent Darko Đurić je študent Fakultete za poslovne vede. Naslednje leto namerava diplomirati. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Đurić, ki je lani na paraolimpijskih igrah v Londonu osupnil s Slovenijo z dosežki in s svojo življenjsko zgodbo, bo na svetovnem plavalnem prvenstvu športnikov invalidov med 12. in 18. avgustom (od Slovencev bosta nastopila še Aleš Sečnik in Alen Kobilica) v igri za medaljo zlasti v disciplini 50 metrov delfin. Zaradi poškodbe je pozno ujel pravo formo, vendar je na dobri poti in je na treningih celo hitrejši, kot je bil lani v tem obdobju.


Po lanskem uspehu na paraolimpijskih igrah ste imeli veliko opravkov. Ste sploh imeli čas za trening?
Takoj po Londonu sem si vzel veliko odmora, potem pa začel trenirati. Po vsem tem doživetju se je bilo kar težko zmotivirati. Ne le plavanje, tudi sedečo obbojko, pri čemer sem si poškodoval ramo. Težko je bilo priti nazaj. Po januarju sem začel še bolj trdo trenirati. Veliko nihanj je bilo, na trenutke mi je šlo dobro, na trenutke se je zdelo, kot da se vse podira. Ta nihanja so me zelo motila.

Kdaj ste ugotovili, da ste vendarle na pravi poti?
Aprila, ko sem na tekmi v Eindhovnu končno odplaval dobre rezultate. Zadnjih nekaj tednov delam zelo dobro. Povsem se lahko posvetim plavanju, saj sem končal študij. Forma se izboljšuje. V Berlinu sem že plaval 41,75. To je zelo dobro, po točkah sem zmagal v konkurenci vseh plavalcev. Letos je moja glavna disciplina 50 metrov delfin, kjer sem še neporažen. Tudi na 100 in 200 metrov prosto se izidi izboljšujejo. Zadnji časi so celo boljši kot pred paraolimpijskimi igrami v Londonu.

Na 50 metrov prosto imate še nekaj težav. Kaj je narobe?
Ne ujamem zavesljaja. Letos me pri šprintu muči dinamika zavesljaja. Pri delfinu mi vse lepo teče, s telesom si pomagam, lepše se stegnem naravnost, medtem ko pri kravlu delam napake in ni tiste propulzije, kot bi morala biti. To se pozna, na treningih plavam šprinte delfin 25 metrov hitreje kot kravl. Tudi na tekmah imam v tej sezoni boljši izid na 50 delfin - 41,75, medtem ko je moj izid sezone v kravlu 41,78.

Laiki pri vas skorajda ne vidijo razlike med vašo izvedbo kravla in delfina. Kaj pa sodniki, vas kdaj diskvalificirajo?
Ne, v karieri še nisem imel diskvalifikacije, saj sem vedno skoncetriran. Lani sem v Franciji mislil, da sem zgrešil steno bazena in prezgodaj obrnil, zato sem se do cilja le razplaval. Toda rezultat so priznali, diskvalifikacije ni bilo. Razlika pri delfinovem slogu je, da diham z glavo naprej, ne na stran, roka naj bi bila stegnjena, čeprav tudi pri kravlu plavam s precej stegnjeno roko. Podobno kot drugi pri delfinu potegnem roko bolj naravnost pod vodo, pomagam si s telesom, da se naslonim na vodo.

Kako daleč ste trenutno od lanske pripravljenosti?
Ne zaostajam veliko, niti po izidih niti po kondiciji. Lani smo začeli nov koncept treningov. Na začetku sem se še precej lovil, v Londonu pa se je vse poklopilo. Letos sicer količinsko nisem toliko treniral, toda po telesni moči nisem toliko nazadoval. Se je pa dolgo poznalo, da zavesljaj še ni bil pravi in da mi manjka kilometrine.

Avgusta vas čaka svetovno prvenstvo. Kje imate največ možnosti za medaljo?
Na 50 metrov delfin. Verjamem, da sem sposoben izboljšati svetovni rekord in se boriti za medaljo. Na tekmi v Berlinu sem plaval dvakrat v istem dnevu 50 delfin in obakrat postavil čas 41,75, čeprav sem imel vmes še štart na 100 kravl. Želja je, da se seveda v vseh štirih disciplinah uvrstim v finale, v ospredju pa bo 50 delfin.

Lani na paraolimpijskih igrah te discipline v vaši kategoriji ni bilo ...
Ne, plavati sem moral v eni kategoriji višje, ker v moji kategoriji ni bilo dovolj prijavljenih.

Koliko pomeni, na kateri progi plavate? Ste veliko hitrejši, če je na vaši desni rahlo hitrejši plavalec?
Letos sem najboljši rezultat na 200 prosto dosegel, ko sem plaval zraven konkurenta z Nizozemske. Na 150 metrih je obrnil dve sekundi pred mano, na koncu pa sem ga prehitel za dve sekundi, saj tempo ni padel. Skratka, zelo pomaga, če je takšen tekmec na moji desni, kajti diham le na desno, kjer imam roko. Tudi na treningih smo poskušali in se je zelo poznalo. Na 200 metrov sem plaval kar pet sekund hitreje, kadar sem koga
lovil.

Vam je godila pozornost, ki so vam jo namenjali mediji po lanskih paraolimpijskih igrah?
Predvsem je dobro, da je šport invalidov dobil potrebno promocijo. London je bil velik mejnik, kar se medijev tiče. Ne le RTV, ampak tudi preostali mediji so pograbili te zgodbe in pisali o nas. Videli so, da je šport invalidov resno delo. Tudi v glavah funkcionarjev se je premaknilo. Dobil sem štipendijo pri Olimpijskem komiteju Slovenije, pri čemer sem konkuriral drugim športnikom.

Naslednje paraolimpijske igre bodo leta 2016. Veliko razmišljate o Riu?
V moji glavi je vse usmerjeno k temu cilju. Seveda, želim biti tam in osvojiti medaljo. Trdo bom delal. Trenerje imam odlične, okolica me podpira, vse možnosti imam, da to dosežem.

Čeprav ste brez nog in imate le eno roko, ste izjemno samostojni. Ali sploh potrebujete koga, da je z vami na tekmi?
Ne. Od doma in nazaj lahko pridem, ne da bi bil kdo zraven.

Pri katerih opravilih imate težave? Pri preoblačenju kopalk?
Ja, to je precej neprijetno, ker imam oprijete kopalke. Toda vsega sem se navadil. Na tekmah celoten protokol naredim točno tako kot na največjih tekmah, res pa je, da manjša tekmovanja ne vzamem tako resno in se psihoško ne pripravim toliko.

Ste priden študent Fakultete za poslovne vede. Koliko še manjka do diplome?
Ne morem se ravno hvaliti s "faksom". Raje plavam. Se pa zavedam, da je tudi to potrebno, saj od športa ne morem živeti. Naslednje leto upam, da bom diplomiral.

So kakšni izračuni, kako hitri bi bili, če bi imeli tudi drugo roko?
Vprašanje, ali bi imel tudi potem takšno motoriko in kakšen upor bi imel v vodi ... Z Borom Štrumbljem smo pred kratkim na Fakulteti za šport delali teste o moči zavesljaja, vendar še ne vem za natančne rezultate.

Gotovo pa je vaša roka izjemno močna. Kakšne uteži lahko dvignete?
Ko sem v fitnesu delal vaje, je bil 23 kg maksimum za biceps. Na enem trenažerju je pred kratkim zmanjkalo kilaže. Boro je le gledal, kaj se dogaja.

Doma ste blizu Blejskega jezera. Se pogosto kopate?
Seveda, vsako leto. Prijetno mi je tam, včasih plavam tudi do otoka.

Ste se v zadnjem času srečali s Saro Isaković?
Poznava se, vendar se po lanskih olimpijskih igrah v Londonu še nisva srečala, mi je pa čestitala po Facebooku.

Predvsem je dobro, da je šport invalidov dobil potrebno promocijo. London je bil velik mejnik, kar se medijev tiče. Ne le RTV, ampak tudi preostali mediji so pograbili te zgodbe in pisali o nas. Videli so, da je šport invalidov resno delo. Tudi v glavah funkcionarjev se je premaknilo. Dobil sem štipendijo pri Olimpijskem komiteju Slovenije, pri čemer sem konkuriral drugim športnikom.