Preostali športi

Poudarki

  • Neetično dejanje preostalih štiri članov odprave
  • Zdrs ni bil usoden in je povzročil le odrgnine
Irena Mrak in Mojca Švajger
Sloviti Tirolec Reinhold Messner je zahodno steno Nanga Parbata edini preplezal solo. Rekel je, da je bil to zanj največji himalajski dosežek. Preplezal je 3.500 metrov stene, Irena Mrak in Mojca Švajger pa 3.100 metrov. Prišli sta do roba stene, nato pa sestopili. Vzpon na vrh zaradi slabih razmer ni bil mogoč. Foto: Viki Grošelj
Sprva sta želeli Irena in Mojca na goro splezati po Kinshoferjevi smeri, vendar bi bila prenevarna. Vsi so se strinjali, da je Messnerjeva smer kljub vsem nevarnostim in tveganjem primernejša. Foto: Mojca Švajger
Nanga Parbat (8125 m) je deveti najvišji vrh sveta. Pravijo ji hudičeva gora in gora ubijalka. Zahtevala je kar 31 žrtev, preden je prvi človek stopil na vrh. Foto: Irena Mrak
Viki Grošelj, Irena Mrak in Mojca Švajger
Vikija Grošlja je bilo strah, da dekleti ne bosta fizično kos nalogi, medtem ko se za psihično pripravljenost ni bal, saj sta obe vajeni surovih razmer, ki vladajo na 8.000 metrih. Foto: Viki Grošelj
Slovenska smer v diamirski steni Nanga Parbata. Foto: Viki Grošelj

Dodaj v

Goro ubijalko ukrotili z izjemno energijo

Največji slovenski ženski plezalni dosežek v Himalaji
24. september 2011 ob 07:29
Ljubljana - MMC RTV SLO

V orjaški steni Nange Parbata, kjer mora biti človek močan kot žival, če želi preživeti, sta drobni Mojca Švajger in Irena Mrak pisali zgodovino slovenskega alpinizma.

Steno sta prejšnji mesec preplezali, potegnili Slovensko smer in dosegli višino 7590 metrov, kar je po mnenju Vikija Grošlja, ki je dekleti spremljal pri podvigu, največji slovenski ženski plezalni dosežek v Himalaji. "Bilo me je neskončno strah, da predvsem fizično ne bosta kos nalogi. Za takšne podvige moraš biti kot žival, Mojca in Irena pa skupaj nimata niti 100 kg. Bil sem presenečen, kako sta bili suvereni v steni. Zdelo se mi je , da se ju loteva že višinska pijanost, ker sta, ko poskus osvojitve vrha ni uspel, želeli še do roba stene, kar se mi je zdel nepotreben dodaten napor in tveganje, vendar sta vse opravili brezhibno," je za Radio Slovenija povedal Grošelj.

Poškodba bi pomenila smrt
Tržičanki sta plezali v alpskem slogu, Grošelj pa ju je ves čas spremljal z daljnogledom: "Iz baze sem ju opazoval in moraš imeti res dobre živce. Punci sta šli v steno sami. V gori takrat ni bilo nikogar, kar je dodatna psihična obremenitev. Vedeli sta, da jima nad višino 4800 metrov nihče ne more priti na pomoč. Resnejša poškodba, zlom roke ali noge, bi pomenil smrt. In to me je tako zelo očaralo. Že med klasičnim vzpenjanjem in alpskim slogom je svetlobna razlika. Odkar spremljam himalajska dogajanja, ne pomnim podobnega primerka v zgodovini. Da bi šli dve punci sami v himalajsko steno v alpskem slogu in suvereno preplezali 3.120 metrov stene v devetih dneh, potem pa se suvereno vrnili."

Poskušali že leta 2008
Vrha gore zaradi slabih razmer nista dosegli, saj nista mogli mimo skalne bariere. Če bi bilo tam malo več snega, bi prišli mimo in pot proti vrhu je bila na široko odprta. "O Nanga Parbatu sva sanjali nekaj let. Ko prvič zagledaš goro in steno, se ti zdi impozantna. Poskušali sva že leta 2008, takrat s tremi ameriškimi plezalci, vendar je bil poskus v Rupalski steni, kjer je plezal tudi Tomaž Humar, neuspešen. Želja, da še enkrat poskusiva, je bila vedno večja. Pridružili so se nama dr. Stojan Burnik, Nika Radjenović, Viki Grošelj, Stipe Božić in Joseph Stiller. Za cilj smo si zastavili vzpon po Kinshoferjevi smeri," je povedala Irena Mrak.

Kot da rezervni nogometaš ne bi bil na klopi
Nenavadno je, da odprava ni ostala skupaj do konca, saj so na koncu ostali le trije. Grošelj je bil kritičen do štirih, ki so odšli domov: "Ko so videli, da ne bodo mogli uresničiti ambicij na gori, so odšli domov, kar je zame nepredstavljivo. Nenazadnje smo bili vsi člani univerzitetne odprave. Včasih je bila odgovornost večja in nikomur ni padlo na pamet, da bi odpravo zapustil. To bi bila zanj blamaža, izobčili bi ga. Odnosi so bili sicer dobri, to je bila ena redkih odprav, na katerih se nismo kregali. Etično in moralno je, da podpreš ljudi, ki na tvoji odpravi poskušajo doseči nek cilj, pa čeprav ne sodeluješ. To je tako, kot da bi rezervni nogometaš pred finalom zapustil tekmo. Na srečo njihov odhod ni vplival na končni rezultat."

Stiskali sta se v eni spalni vreči
Irena Mrak in Mojca Švajger sta pričakovali, da bosta imeli manj težav z bivakiranjem. "Kazalo je, da so pod seraki police, kjer bi lahko postavili šotor, toda morali sva kopati v sneg, kar je vzelo eno do dve uri, da sva postavili zasilni bivak." V steno sta vzeli minimalno količino hrane, imeli sta le eno spalno vrečo, v katero sta se ponoči stisnili. Energije jima vseeno ni zmanjkalo: "S takšnim žarom in energijo še nikoli nisva plezali proti vrhu. Ko sva se po devetih dneh vrnili, se mi zdi, da sva še imeli rezervo za kakšen dan," je povedala Švajgerjeva.

Trenutek, ko je Grošlju zastal dih
Le enkrat je Vikiju Grošlju zastal dih - ko sta obe zdrsnili po ledu, na srečo pa se je končalo brez zlomov. "To je bil ključen del sestopa, kuloar pri 5.800 metrih. Razmere so se poslabšale, vedno bolj ledeno je bilo, s seboj sva imeli le 30 metrov vrvi, kar je onemogočalo sestop z vrvjo. zaradi utrujenosti in nesrečnega slučaja se je Mojci odlomila ledena plošča. Zdrsnila je v globino, jaz pa za njo. Drseli sva 150 metrov, a se je končalo zgolj s hudimi odrgninami. Imeli sva veliko srečo. Upali sva, da se to iz baze ni videlo, a ko sva prižgali satelitski telefon, je bilo takoj jasno, da so vse videli."

Povzeto po intervjuju za Radio Slovenija; Foto: Viki Grošelj

T. O.
Prijavi napako
Komentarji
mikic007
# 24.09.2011 ob 08:15
Mene tudi ocara, ko grejo smucarji po Streifu, ko ves, da ce se kaj zgodi ne bo dobro skozi prisel. ampak motiv ni cakanje, kdaj bo to, temvec uzivanje v obvladovanju kriticne situacije, ko je vse odvisno od sportnika.

Je nekoliko drugace, kot samo izzivanje smrti. Nihce ne gre v steno po smrt, vsak verjame, da bo zmogel.

In pa seveda cestitke.
WWW@.com
# 24.09.2011 ob 08:01
zamudnik@
Ni ti treba.ne brati in ne komentirati...drži se računalnika.....Bravooo Mojca in Irena..!!Tudi za mene ste plezale !!Hvala !
JernejD
# 24.09.2011 ob 08:16
Vse čestitke in spoštovanje Mojci in Ireni. Kapo dol pred takimi dosežki. Čestitam.
Še en dokaz da je slovenski alpinizem v samem svetovnem vrhu. Taki članki o izjemnih dosežkih mi polepšajo dan, ker lahko vsi vidimo kaj zmoremo Slovenci. Res smo lahko ponosni na teke ljudi kot sta Mojca in Irena. Sploh si ne znamo predstavljati kakšne napore (fizične in psihične) to pomeni.
@zamudnik
"če je izzivanje smrti še znotraj meja zdrave pameti?". Brez zamere (nočem ti delati krivice in če se motim oprosti) ampak se mi zdi da nisi bil nikoli v življenju športnik in nisi nikoli imel velikih ciljev. Mogoče res ni zdrava pamet, samo lahko ti povem, da če si nekaj res želiš, bi naredil vse da to dosežeš. Mogoče se čudno sliši ampak to moraš imeti v krvi in ja je to izivanje smrti ampak njim pomeni plezanje več kot vse ostalo in brez tega ne morejo živiti.
Tako da še enkrat vse čestitke Mojci in Ireni za njun uspeh in da sta se vrnili živi in zdravi in vse spoštovanje do takih ljudi. Bravo punci.
vaza
# 24.09.2011 ob 07:59
ojej, saj poznate tisto - gora ni nora, nor je tisti ki gre gor!
Ampak to plezanje je zgleda zasvojenost in vsa čast puncama, ki sta tako hrabro premagali steno! In sploh ne vidim vzroka, da ne bi drobni dekleti dosegli kar sta si zadali.
zarman
# 24.09.2011 ob 11:14
Vsi, ki obsojate takšne podvige in vsem, ki se vam zdi takšno početje izven vašega dometa, ki ga razumete pod zdravo pamet... . Sam nisem ekstremist, takšno početje me, predvsem zaradi tega, ker se zavedam svojih navarnih zmožnosti in najhujših posledic, ki pogosto "najdejo" ekstremiste ne privlači, vendar pa me zato dosežki te vrste še posebej fascinirajo. Odlično, vrhunsko, perfektno. Ljudje v tem uživajo, neglede na vsakeršne posledice, ki se jih zavedajo in jih "vkalkulirajo". To ni šport za nas, povprečneže. To so ljudje, ki so za takšne podvige enostavno rojeni. Prav je, da se s podobnimi izzivi spoprijemajo in velika čast in zadovoljstvo je, ko ga izživijo. In prav je, da nas tistih 99,9%, ki tega enostavno tako ali drugače, predvsem pa v glavah niso zmožni tega uresničiti, niti ne poizkuša. Prav zaradi dejstva, ker to ni množično plarinarjenje po slovenskem sredogorju, ki mimogrede zna biti še kako naporno, zahtevno, nepredvidljivo in nevarno, če nisi z "glavo pri stvari". To je ekstremni šport za izbrance, za tiste, ki se čutijo sposobne in ki znajo uživati v premagovanju izzivov, ki nam jih je ustvarila narava. Slava vam!
bob
# 24.09.2011 ob 10:17
ČESTITKE, hudičevo delo je opravljeno. Bravo punci. Nekateri pri nas se sploh ne zavedajo dejstva da smo Slovenci vedno bili v samem vrhu plezanja.
milos28
# 24.09.2011 ob 08:57
Čestitam. Samo to lahko rečem.
cerera
# 24.09.2011 ob 12:28
PRVIČ!!

NOVICA, ki bi morala biti na PRVIH STRANEH VSEH SLOVENSKIH MEDIJEV.

drugič!

ISKRENE ČESTITKE obema izjemnima SLOVENKAMA, ŽENSKAMA, za izjemen podvig.

---------------------------------
ne birsat komentarja!!!!ker imam tipko copiy /paste
lster42
# 24.09.2011 ob 11:33
to so pravi ekstremni športniki, ne pa Martin Strel...
lao wai
# 24.09.2011 ob 10:31
razen čestitk bi dodal samo to, na kar morda ni nibeden pomisli, da sta ti dve drobni, žilavi punci nosili ravno toliko težak nahrbtnik, kot 75 kilski fantje, ( oprema je za vse glih težka ) ne samo svoje teže . . . res sta od sile
nofix
# 24.09.2011 ob 09:14
Čestitke za res izjemen dosežek.
fulgur
# 24.09.2011 ob 09:12
@zamudnik:

"Life begins at the end of your comfort zone." - Neale Donald Walsch
no72
# 24.09.2011 ob 13:57
Irena, Mojca, Viki - za mene so to tip slovenskega človeka, ki nas lahko pripeljejo iz vrtinca moralne krize, v kateri tiči Slovenija. Čim več jih bo na vseh področjih, hitreje bomo iz krize.

Vse ostalo bo prišlo samo po sebi, samo poštenje in trud sta potrebna. Še enkrat globok priklon, za mene ste carji!

PS: Vse nadute, pokvarjene, lažnive, pogoltne, skorumpirane, nesposobne, politike a la KK, GG, in vso ostalo nesnago in golazen, ki parazitira na naši zemlji pa - IZGNATI! MARŠ!
bobo24
# 24.09.2011 ob 12:49
Slovenija premika meje ekstremnega alpinizma vse čestitke BRAVO PUNCI !!
thr0l
# 24.09.2011 ob 12:48
2 bejbi v eni spalki? nice
urosh444
# 24.09.2011 ob 10:25
kapo dol,tudi pred grošljem in njegovimi podvigi
lmatjaž
# 24.09.2011 ob 13:32
Iskrene čestitke!

Verjetno nikoli ne bom sposoben zares razumeti, kaj je tisto(!??!), kar človeka tako močno vleče na osemtisočaka.. Ima ta bela opojnost res tako grozno veliko moč, da se ji človek nikakor ne more upreti ??!!

Neumno je govoriti o neki odvisnosti, sploh če ti to izjavlja npr. kadilec, ki mora vsak dan spiti vsaj tri pive .
Bi pa nekdo, ki se vztrajno vrača na osemtisočaka nekako "padel" med odvisnike neke vrste..

Marsikdo (čisto iskreno-z mano vred) bi punci posadil v kuhinjo, za lonce - veliko manj nevarno, pa bolj koristno.
Ampak, če drži, da smo nekako svobodni, naj si vsak izbere tako življenje, kot si ga želi!
Čestitke še enkrat!
gumbler
# 24.09.2011 ob 08:36
A ni bil na MMC članek o teh dveh že par tednov nazaj? A sta bili še enkrat na vrhu?
Kakorkoli že, bravo punci!
dimež11
# 24.09.2011 ob 14:15
Iskrene čestitke puncama! Odlično dejanje - pa čeprav brez vrha.
Tisto o predčasnem odhodu mi ni všeč - naj se sedaj pošteno pogovorijo ... barba Stipe me je s tem malo presenetil ... ostali pa tudi!

Božo_izgon - imaš popolnoma prav. Gore ne ukrotiš in ne premagaš!! To so trapaste puhlice.
FacePalm
# 24.09.2011 ob 13:29
Čestitke obema in ostalim iz ekipe ki so ju podpirali!

Puncama želim še veliko uspešnih alpinističnih podvigov!
Hočemo sprejem pri predsedniku!
ketrin
# 24.09.2011 ob 12:22
zarman, podpišem kar si napisal. Punci, res vsa čast. Jz sicer takih stvari nebi upala ali bila sploh zmožna udejanit, vendar podpiram vse tiste, ki so ekstremisti. Vsak zase še najbolje ve, kje so tiste njegove zmožnosti oz. kje se njihove meje. Še enkrat, čestitke iz srca!
Galaxy
# 24.09.2011 ob 19:57
dimež11

Ja tudi mene je zmotilo to, da je Stipe odšel ... pa sta s Grošljem dobra prijatelja, ki sta prelezla skupaj že marsikaj ...

Drugače pa : ISKRENE ČESTITKE puncama in tudi Vikiju!
ponudnik
# 24.09.2011 ob 16:25
Vsaka čast puncam, zakon!
clarus
# 24.09.2011 ob 17:50
Čestitam!!! Na taki višini je najbrž vsak manever izjemno težak.
MADERA
# 26.09.2011 ob 12:40
Neskončna je moč in misterioznost duha, ki s krhkimi ženskimi telesci opravi tak vzpon in še varen povratek.
Globok poklon.
Dejstvo
# 26.09.2011 ob 10:01
Ljubezen na prvi pogled.

To steno treba enkrat v živo videt.
slomapper
# 26.09.2011 ob 09:16
Le počasi. Priporočam, da si o domnevnem vrhunskem dosežku najprej preberete še "drugo mnenje" tule:
http://www.gore-ljudje.net/novosti/69857/
lookaaa
# 26.09.2011 ob 08:56
taki ekstremisti so vodilo napredka. ce bi vsi zdeli doma, se nikoli ne bi vozili v dobrih avtomobilih, hitrih vlakih, leteli po zraku, pluli po sirnih morjih...
ce nikogar ne bi zanimalo, kaj je za naslednjim hribckom, bi se vedno ziveli v kaki svoji jazbini v radiju 2-3km z gorjaco ob sebi in v upanju, da nam gozdni sadezi napolnijo zelodcke. lov je namrec ze ekstremno dejanje, zelo nevarno, zato se ga je nesmiselno lotevat!

bravo punci! izzivita svoje sanje tudi za nas internetne strokovnjake!
dimež11
# 24.09.2011 ob 14:45
Ja, KmečkaPamet - treba jim je gor rint ...

Hvala bogu, da tisti, ki ždijo v dolini ne umirajo!!
Božo_izgon
# 24.09.2011 ob 13:38
Gora ne ubija in ne more biti ubijalka. Ubijalka je ženska, ki ubije človeka - npr. ženska, ki ubije samo sebe z rinjenjem v skrajne naravne okoliščine.
Popravite kretenski naslov.
gregorsu
# 24.09.2011 ob 09:17
brez sreče v življenju ne gre.

Tu pa gre za nekaj podobnega, kot bi se odločil voziti po avtoceti v nasprotno smer... veliko ljudi bi bilo prizadetih, če bi pogumni deklici ostali na gori za vedno...

dokazljivo se prag sprejemljive smrtne nevarnosti v alpinizmu viša. V takih dokazovanjih je nekje biti logična in miselna meja, ko je potrebno reči ne in dovolj. Ta meja je žal vse nižje in za osvojitev vrha je sprejemljiva precej večja nevarnost, kot je bila včeraj. Kaj bo jutri?

Pokojni Humar je prenehal s prenevarnim plezanjem in počakal na reševalnce s helikopterejem. Kaže, da bo čez čas tudi to nekako preživeto in bo cilj posvečeval tudi smrt vse bolj pogosto.

Dokazovanje pa le spravita v okvire "normalnosti". Smrt je za vse samo ena in edina. Če bi se vama podvig ne posrečil, bi trpeli vaši bližnji. Težko je tistemu ki ostane, ne tistemu ki nas zapusti.

Kljub temu, da take ekstreme kot človek razumem, jih zavestno NE podpiram.

Drugače pa BRAVO PUNCI! dokakazali sta!
KmečkaPamet
# 24.09.2011 ob 14:36
Ma treba jim je gor rint, bo spet kdo umru bo pa spet vik in krik.
komplikator
# 24.09.2011 ob 08:19
@JernejD:
Kdo pa si ti, da boš zamudniku govoril, kdo in kaj je on in kaj ni ter kakšni so njegovi cilji?
zamudnik
# 24.09.2011 ob 07:49
Lepo, da sta preživeli in sta zaradi tega srečni, ampak to samomorilsko opijanjanje z nevarnostjo bi sam izločil iz kategorije šport in sponzorskih programov.

Resnejša poškodba, zlom roke ali noge, bi pomenil smrt. In to me je tako zelo očaralo.
Je ta Grošljeva očaranost nad izzivanjem smrti še znotraj meja zdrave pameti?
Kazalo