



Vaša ocena: 



Ocena 4,2 od 49 glasov
Ocenite to novico!
Po prvih podatkih, ki jih je MMC-ju posredoval Viki Grošelj, so bili švicarski reševalci blizu vzletu, a jih je prehitela noč, tako da Tomaž Humar že četrto noč ostaja v steni Langtang Lirunge.
Švicarska tričlanska posadka, ki je nekaj ur predtem prispela v glavno mesto Nepala Katmandu, si je na vsak način že danes želela opraviti prvi poizkus reševanja Humarja, a se to ob pomanjkanju časa in dnevne svetlobe le ni zgodilo.
Vremenska napoved nekoliko boljša
"Tako nepalski kot švicarski piloti so se uskladili, vse administrativne ovire so odstranjene, vremenska napoved za jutri je nekoliko boljša, kot je bila pred nekaj urami, in pričakujemo, da bo jutri odločilni dan. Tako Švicarji kot Nepalci so optimistično razpoloženi in to je tisto, kar potrebujemo," je najnovejše o reševanju Humarja sporočil Grošelj: "Jutri nekje od šeste naprej pričakujemo najnovejše informacije."
Megla, oblačnost in noč
Grošelj je, še preden se je v Himalaji stemnilo, dejal: "Čas ni naš zaveznik, še dobro uro časa je za posredovanje. Upajmo, da bo čas vsaj za ogledovanje." Časovna razlika med Slovenijo in Katmandujem je +5 ur. Sonce je na gori zašlo nekaj pred 18. uro (13.00 po slovenskem času). Predtem sta začetek helikopterskega reševanja preprečili megla in nizka oblačnost.
Se bodo vremenarji znova zmotili?
"Napoved za jutri je slaba. Upam, da se bodo tokrat zmotili v naš prid. Do zdaj so že trikrat napovedali boljše vreme, a je bilo ravno obratno. Prve informacije lahko pričakujete jutri po šesti uri zjutraj," se je v nov dan upanja zazrl izkušeni himalajec, ki še naprej ostaja optimističen in prepričan o uspešnem reševanju.
"Najboljši reševalci, kar jih je"
"To so ljudje tipa Tomaž Humar, ki dobro vedo, da šteje vsaka minuta. Boljših ljudi ne bi mogli imeti tam," je o reševalcih povedal Grošelj. Reševalno ekipo sestavljajo Robert Andenmatten (pilot), Bruno Jelk (vodja gorske reševalne postaje Zermatt) in Simon Anthamtten (izvrstni alpinist in specializirani gorski reševalec).
Zermattske reševalce, ki so prispeli ob 8.30 po slovenskem času, sta na katmandujskem letališču sprejala Tone Škarja in Ang Tsering, vodja reševanja. Najprej so opravili operativni sestanek, sledile pa so priprave ekipe. Ker je gora Langtang Lirung (7.227 m) blizu katmandujskega letališča (okoli 20 minut helikopterskega leta), bodo reševalno operacijo še naprej vodili iz nepalskega glavnega mesta.
Švicarji so se odzvali klicu na pomoč
"Humar je poškodovan in ujet na 6.300 metrih na severni strani Langtang Lirunga že od začetka tedna," je povedal koordinator švicarskih reševalcev Menno Boermans in dodal: "Njegovi slovenski kolegi so poklicali Air Zermatt in nas prosili za posredovanje naših vrhunsko usposobljenih gorskih reševalcev."
Podjetje Air Zermatt velja za vrhunsko gorsko reševalno in transportno podjetje, ki že od leta 1968 opravlja svojo dejavnost v osrčju švicarskih Alp. Trenutno imajo osem helikopterjev, s katerimi redno rešujejo v ekstremnih gorskih razmerah po celotnih Alpah in po vsem svetu.
| Po nepalskih pravilih za začetek helikopterskega reševanja zadostujejo polog v višini tri tisoč dolarjev (2.015 evrov), osebni podatki poškodovanca in zadnja lokacija. Švicarji so formalnosti v sodelovanju z Nepalci uredili že v nekaj minutah po prihodu. |
Vidljivost in veter največji oviri za helikopter
"V bistvu je izboljšanje vremena napovedano šele od nedelje naprej. Trenutno je oblačno, predvsem pa reševanje ovira močan veter, ki onemogoča vzlet helikopterja. Je pa zelo težko povedati, kakšne so dejanske razmere. Pričakovati gre bolj suh zrak, brez padavin in brez oblačnosti. So pa tam visoki gorski grebeni, ki zelo vplivajo na zračne tokove. Ti so pravokotni na grebene, zaradi česar nastajajo 'rotorji', ki tudi ob nižjih hitrostih ovirajo letenje," je povedal Andrej Velkavrh iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Brez kontakta že od torka
Tomaž Humar je v ponedeljek poklical v Slovenijo in šerpe ter povedal, da je resno poškodovan. Po besedah Toneta Škarje, predsednika Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenija, ima kamniški alpinist poškodbe hrbtenice, rebra in noge. Drugič je bil Humar v stikih z reševalci v torek dopoldne.
"Stenski reševalci ne morejo napredovati, sami presojajo nevarnost plazov in ta je prevelika. Če je Tomaž tako poškodovan, kot je bilo nazadnje rečeno, potem mu lahko pomaga le helikopter, medtem ko ima stensko reševanje malo možnosti," je še povedal Grošelj.
Pred štirimi leti šest dni v steni
Humar je v steni Langtang Lirunge opravljal solovzpon, odpravo pa je organiziral sam. Slovenski alpinist je avgusta 2005 med vzponom na goro Nanga Parbat obtičal v steni na višini 6.000 metrov, kjer je preživel šest dni, rešil pa ga je helikopter pakistanske vojske.
14. november 2009 ob 08:23
Sedaj pa hitro nazaj na svoje zapečke! In skrbet za svojo rit!
14. november 2009 ob 06:36
14. november 2009 ob 06:23
Vsekakor sožalje svojcem, Humar bo zapisan v zgodovino kot odličen alpinist, pa tudi kot človek ki je pred monitorje pognal številne zapečkarske Slovence :)
14. november 2009 ob 06:20
14. november 2009 ob 01:55
14. november 2009 ob 01:47
14. november 2009 ob 01:39
13. november 2009 ob 23:15
Če mu pač ne moremo pomagati, ga potunkati pa res ni treba. Razen, če je komu izmed nas za slavo judaiškarjota.
13. november 2009 ob 22:56
13. november 2009 ob 22:52
13. november 2009 ob 22:45
Vsak športnik mora sam ugotoviti, kdaj je konec kariere, drugače narava sama poskrbi za žalosten konec, upam, res srčno upam, da se še enkrat srečno izteče za Tomaža.
Naslednjič mi ga verjetno ne bo več tako žal, če se mu kaj zgodi.
13. november 2009 ob 22:37
To je morala. V praksi pa naj bo pravilo, da moralizirajo naj ljudje, ki moralo poznajo.
Tomaža Humarja je potrebno rešiti! Vse ostalo lahko počnemo jutri.
Pod 2 lahko rešujemo državo, pod 3 brutoprodukt, pod 4 ,kulturo, pod 5 me boli k... in prosveto ali okolje in bognedaj abrambo.
Rešimo te Tomaž in kateregakoli Slovenca v podobni situaciji. V zadnji možnosti bomo aktivirali tudi TO, če bo potrebno!
13. november 2009 ob 22:36
13. november 2009 ob 22:32
13. november 2009 ob 22:22
Mi smo zgubili službo v Muri....od tega so odvisna 4 življenja....med drugim 3 in 5 letni fantek....a se komu smilimo?
13. november 2009 ob 22:13
13. november 2009 ob 22:05
13. november 2009 ob 21:58
Za vecino ostalih tukaj pa: ovce ste! Ni druge! In to lahko argumentiram.
V zivljenju nekaterim ne gre samo za to, kaj se splaca in kaj ne. In tudi vsaka stvar nima svoje cene. Recimo, izjava, da zarad njega nekdo tvega svoje zivljenje. Vidis, to dela nekatere ljudi vecje od drugih. Mislim, kaj bi vam razlagal, sergio aguero, jurica in podobni, ker verjetno niste sposobni dobit drugace obcutka do socloveka, kot takrat, ko gledate Kmetijo (kaka zalitev za vse kmete) KvaziSlavnih. Verjetno, namesto da bi slepcu pomagali cez cesto, bi mu raje denarnico ukradl.
Se stirnjam, ce bi ne bilo te novice, bi ne vedel, da je Humar v tezav.
In meni je vseeno, ce je v tezavah Humar, Groselj, Urban Golob al pa nekdo tretji. Ce ima clovek danost, da lahko pomaga, naj!
In se vprasanje za sergia aguero in jurico: ce se kteri od vaju kdaj ponesrecil recimo v prometni nesreci in brez pomoci ne bi prezivel, koga bi zelel, da pride mimo tebe: nekoga, ki se roga cloveku v nesreci ( recimo NoClue), al nekoga, ki socustvuje z njim in bi verjetno pomagal po svojih moceh (recimo Marcoso)?
ALI BI ZELEL, DA TI PRIDE POMAGAT NEKDO TAK, KOT SI TI?!?
13. november 2009 ob 21:56
Tomaž počne tisto, kar ima rad, kar mu bistri glavo in tisto zaradi česar se počuti človeka. Če bi meni vzeli tisto kar delam rad, bi moje življenje izgubilo smisel in bi bil le še navaden bednik, praktično živi mrtvec. Zakaj je to tako težko razumeti, da nekdo lahko za dosego cilja oziroma za tisto kar ima rad tvega tudi lastno življenje? Ne delate ničesar radi? Preberite si knjigo "Pot". Sam si jo vsakič, ko mi je težko kar nekje odprem in začnem prebirati in glej ga zlomka, vsa ta pozitivnost, preprostost in humornost Nejca Zaplotnika me vedno spravi v dobro voljo.
13. november 2009 ob 21:46
13. november 2009 ob 21:43
13. november 2009 ob 21:34
13. november 2009 ob 21:27
In veliko vas ugiba, kdo bo vse to plačal ipd. Res ne morete počakat na razplet in preprosto upat, da mu uspe prit domov? A nismo nekoč cenili človeškega življenja, ga dojemali kot neprecenljivo? Ko bo jasno, kdo plača, boste ziher izvedeli iz medijev, tko da nehajte špekulirat.
In zakaj bi sovražili ljudi, ki dejansko živijo (pa čeprav na robu)! Zaživimo še sami!
13. november 2009 ob 21:27
Sicer pa , njegovo življenje je njegovo, ravno tako družina in, če je še vedno pri dveh otrocih, so ti že odrasli - tako ali drugače.
l.p.
13. november 2009 ob 21:20
Kje so meje vaše podpore? Kam mora riniti, da boste rekli: To je norost.
Občutek imam, da lahko naredi karkoli, pa za svoje dejanje z vaše strani ne bo doživel kritike.
Se motim?
13. november 2009 ob 21:05
Kakorkoli že, želim Tomažu srečno
13. november 2009 ob 20:51
13. november 2009 ob 20:37
13. november 2009 ob 20:28
Nenazadnje gre vse na njegove stroške in kakršnikoli očitki so brezsmiselni.
Vse spoštovanje Tomažu, vendar resnično dvomim, da bo Tomaž sam kril tole švicarsko pustolovsko reševanje. Upam, da je z njim vse OK (da se je zabubil v svoj bivak) in da je vse to le marketinška poteza - reklama.
13. november 2009 ob 20:27
Do nesoglasja prihaja predvsem glede tega, da je spet cela saga okoli njega in gre ljudem to počasi že malo na jetra. OK, ko se je prvič to zgodilo, v redu. Ampak, da še enkrat rineš gor po Himalaji in spet zahtevaš neke hude reševalne akcije ... To je pa že mal preveč. Sploh, če pomisliš, da mnogi reševalci tvegajo svoja življenja za nekoga, ki ga je pač "gora priklicala k sebi".
Jst čist razumem Tomaža, po mojem je odvisen od plezanja. Ampak v končni fazi ma familijo in da jo tko muči s temi svojimi bedarijami, je pa tud višek. Da morajo njegovi otroci po televiziji in po spletu gledat in brat o njegovi usodi. Pa saj to je GROZNO!!! So stvari, ki jih radi počnemo, ampak so pa tudi stvari, ki so veliko pomembnejše od tega - in ena izmed teh je družina.
Glede cene reševanja in, kdo bo to plačal, ne morem komentirat, ker nimam točnih cifer in se mi zdi brez veze. Jasno pa je, da bo nekaj malega (morda tudi več) prispevala tudi država z davkoplačevalskim denarjem. In to je tisto, kar ljudi najbolj žre, še posebej v stanju, v kakršnem smo zdaj. Ko veš, da je ogromno ljudi izgubilo službe, mnogo družin živi na pragu ali v začaranem krogu revščine ... Denar gre pa za nekoga par tisoč kilometrov stran, ki je "šel še drugič na led".
Humar očitno življenja ne ceni dovolj, sicer mu sedaj le-to ne bi viselo na nitki nekje bogu za hrbtom v nemogočih razmerah.
13. november 2009 ob 20:23
13. november 2009 ob 20:21
13. november 2009 ob 20:15
jes upam na najbolš, držim pesti in srečno Tomaž
13. november 2009 ob 20:13
13. november 2009 ob 20:07
PopTV dela čudeže...
13. november 2009 ob 20:06
Pa kaj je zdej z njim drgač? Še živ al ne?
13. november 2009 ob 19:59
13. november 2009 ob 19:47
Če ni res, si pa še enkrat preberi vpis TripleXa (13. november 2009 ob 18:18).
Narod za Tomažev vzpon sploh ne bi vedel do takrat, ko bi se vrnil domov. Kako lahko torej govoriš o iskanju medijske pozornosti? Malo si se zapletel, veš.
Tudi zame je heroj delavka (zakaj izpostavljaš samohranilce? A tisti slabo plačani delavci v običajnih družinah pa niso reveži?), ki jo omenjaš. In kaj ima Humar z njeno usodo? Se ti to ne zdi v tem trenutku le neka demagogija.
13. november 2009 ob 19:39
13. november 2009 ob 19:36
13. november 2009 ob 19:34
13. november 2009 ob 19:19
13. november 2009 ob 19:12
žal
13. november 2009 ob 19:09
Nekateri imate bolane komentarje. Tomaž Humar je veliko naredil za Slovenijo. Poznajo ga vsi veliki oz. slavni alpinisti s vsega sveta.
Če se ne motim, je Tomaž Humar med najboljšimi alpinisti na svetu.
Sicer se pa res ne upam niti vprašat, kolko sto tisočakov evrov bo stalo reševanje, ki pa verjamem, da ga Humar tolko nima, zato bo reševanje zagotovo plačala država, oz mi - davkoplačevalci.
13. november 2009 ob 19:05
Želim mu vso srečo in upam, da se bo dobro razpletlo.
13. november 2009 ob 18:50
13. november 2009 ob 18:47
13. november 2009 ob 18:30
13. november 2009 ob 18:25
A ni nekaj let nazaj plezal kar direkt preko interneta v naše domove..
Jurica - pač prijavi policiji, da te je nekdo (ti verjetno veš kdo) prisilil to gledat. In čimprej, da primer ne zastara!
13. november 2009 ob 18:28
Praktično nihče ni vedel, da je Tomaž ta trenutek v Himalaji.
Če sta bila Daulagiri in Nanga Parbat medijsko podprta (zakaj? zaradi sponzorstva, da je možakar na odpravo sploh lahko šel!), po Nanga Parbatu, kjer so padle maske (novinarjev, 'kolegov' alpinistov, da ne govorim o 'ljudstvu') je praktično redkokdo vedel za Tomaževe poti.
Pa je vmes vseeno opravil kar nekaj dobrih vzponov.
Jurica - ti ki vse veš (češ: Humar pleza zaradi slave) - naštej mi te vzpone!
13. november 2009 ob 18:25
13. november 2009 ob 18:18
13. november 2009 ob 18:06
Torej krivi so novinarji in njegovo večno pehanje za publiciteto....naj gre in pleza za svojo dušo....a verjamite brez novinarjev ne bi Humar plezal niti na Šmarno goro...samo za denar in slavo gre...za nobeno ljubezen do gora in iskanja zmožnosti človeka....
13. november 2009 ob 17:27
13. november 2009 ob 17:26
13. november 2009 ob 17:25
Jakap80
13. november 2009 ob 12:52
joly: so dobro plačani za svojo zagnanost, brez skrbi
Vsekakor to še zdaleč ni motiv za hitro intervencijo. Vsak razumen človek ve, da (uspešno) sodelovanje v taki akciji pomeni veliko več. Jakap80 - tebi se verjetno niti sanje ne, kaj pomenijo imena: Robert Andenmatten, Bruno Jelk in Simon Anthamtten na gorsko-reševalni sceni in alpinizmu! Njim je reševanje človeških življenj tako pomemben motiv, kot je Tomažu plezati prvenstvene smeri v zahtevnih himalajskih stenah. Mimogrede: Simon je z bratom in kolegom pred dvema tednoma preplezal novo smer v južni steni Jasembe. Je dobitnik letošnjega 'Zlatega cepina' ...
ovcazahojena
13. november 2009 ob 13:52
Pa kaj ne vejo, kdaj pade noč, mislm, jim je švicarska ura crknila, al kaj?
Človek božji - Švicarji so komaj opoldne prispeli v Nepal. Verjetno tvoje razumevanje reševanja ne presega razumevanja reševalnih akcij v Ljubljani.
Na voljo so imeli eno uro ... veš kaj pomeni ena ura pri reševanju v Himalajskih razmerah? In da ne bo pomote. Želeli so opraviti polet, kjer bi se sploh spoznali s steno.
Poskusite si dopovedat, da stena Langtang Lirunge ni neka običajna, do 1000 metrov visoka stena v naših gorah ...
Think
13. november 2009 ob 14:11
Plezanje v gore? Bežanje od problemov?
13. november 2009 ob 16:05
Vi mate res čudne kriterije. Nekoga ko družino pusti pa samomorilsko nekam rine gor poveličujete namesto tistih, ki niso šli po slavo ampak so diplomiral kot človeška bitja.
Think, ti si svoje nerazumevanje alpinizma pokazal že ob svojih komentarjih ob smrti Franca Oderlapa (morda že tudi prej, a se ne bom trudil z raziskovanjem).
Z drugim vpisom si pa potrdil svojo zmedenost - s tabo se sploh ne bom zapletal v pogovore o razumevanju alpinizma, o tem, zakaj nekdo 'rine tja gor' ... povej pa nam (vsem), od kdaj obstaja definicija za človeško bitje, da tako lahko imenujemo le osebek z diplomo? Kaj so tisti brez nje? Opice?
Sicer so te pa o tem (verjetno sodiš v kasto večvrednih?!) spraševali že tudi drugi ...
yamahafazer
13. november 2009 ob 14:32
@ minnaema
... Ti sorodniki pa bi ga res lahko prej prepričali , da ne bi šel, in zdaj ne bi nobeden trpel. Prav tako je mene brat prepričal v sredo naj ne vozim, ker sem pol litra vina spil. Pa sva šla s taxijem domov in nobeden trpel. Pa lep pozdrav!
yamahafazer - čestitke tvojemu bratu.
Alpinista pač malce težko prepričaš, da ne bi plezal. Si morda poskušal sam prepričat kakšnega nogometaša, naj neha igrat nogomet, kakšnega smučarja, naj neha smučat ... To ne gre tako, a ne?
mike81
13. november 2009 ob 15:17
...ni pa nobena skrivnost ...
Tudi jaz sem te prijavil - vidim, da je administrator že opravil svoje delo. Hvala administratorju, mike81 ti pa se najprej nauči razumet, kaj pomeni beseda 'demokracija'.
cold21
13. november 2009 ob 15:31
Upam, da se izvleče.
Je pa si malo sam kriv, ker sili sam na take odprave.
Ponavadi jih gre več ravno zaradi takih primerov.
Dajmo še enkrat ponovit. Tomaž se je za tak slog plezanja (verjemite da po temeljitem premisleku) odločil vsaj zaradi dveh vzrokov:
1. Če si sam, si veliko hitrejši, to pomeni, da si manj časa izpostavljen.
2. Ko se je sredi devetdesetih let zgodila nesreča na Nuptseju (smrt Janeza Jegliča - ja, tudi on je legenda alpinizma!) se je odločil, da je bolje ekstremne vzpone opravljati sam.
Tudi za južno steno Daulagirija je povedal, da bi bil edini, s katerim bi si upal tam navezat na vrv pok. Stane Belak - Šrauf (legenda, jasno!).
ciglence
13. november 2009 ob 16:21
Je pa res da velikani alpinizma povprečno ne živijo dolgo, saj je malo takih, ki so poleg hrabrosti tudi razsodni.
Ne bo držalo. Res je, da se sem in tja zgodi kakšna nesreča. Ne bi rekel, da so alpinisti nerazsodni - tiste (žal) 'pobere' v 'vajeniški dobi' alpinizma.
Velikani alpinizma 'znajo' živet kar dolgo. Letos je npr. umrl Ricardo Cassin, star več kot 100 let, letos je umrl prvopristopnik na K2 Achille Compagnoni, star 95 let, pred tremi leti je preminil v 93. let Heinrich Harrer, … biti dober alpinist ne pomeni umreti mlad!
13. november 2009 ob 17:15
13. november 2009 ob 16:36
... Kolikor vem je ravno Humarjevega partnerja Furlana dobesedno odpihnilo z gore. Ni ravnal nič nerazsodno (za alpinistične kriterije), temveč je imel preprosto smolo.
Mislil si seveda Janeza Jegliča - Johana (Nuptse)
Vanja Furlan je izgubil življenje v Kovinarski smeri (sev. stena Vel. Mojstrovke).
13. november 2009 ob 17:04
13. november 2009 ob 17:00
13. november 2009 ob 16:49
Bravo!!!.Žal je najbrž tvoje besedilo malo predolgo za nekatere ljudi, ki tukaj komentirajo, v svojem življenju pa najbrž še nikoli niso okusili lepote gora!
13. november 2009 ob 16:43
13. november 2009 ob 16:40
13. november 2009 ob 16:38
13. november 2009 ob 16:37
13. november 2009 ob 16:36
Tisti, ki tako razglabljate o Humarjevi družini, naučite se, da človek živi svoje življenje in ne za življenja drugih. To velja za vse in ne samo v tem primeru. Ne vtikajte se v zadeve, ki se vas prav nič ne tičejo.
Bom naredil malce zavoj stran od teme, ampak ravno zadnjič me je vse minilo, ko mi je prijatelj razlagal, kdo vse se je udeležil žurke pri njem, ne ta in ta oseba, ampak ta par, pa ta par, itd... Kot da bi s tem, ko se človek resno sparčka izgubil lastnost samostojne osebe in da funkcionira samo še najprej samo skupaj s partnerjem, zatem pa samo kot družina ta in ta...
Spoštujem osebe, ki živijo svoje življenje, ne glede na to kaj počnejo.
13. november 2009 ob 16:31
ALPINISTI O SMISLU ALPINIZMA!
Smisel življenja predstavlja filozofsko vprašanje, ki se ukvarja z namenom, ciljem in pomenom človeškega obstoja. Lahko se izrazi s številnimi povezanimi vprašanji, kot na primer "Zakaj smo tukaj?", "Kakšen je pomen vsega, kar nas obdaja?". Na takšna vprašanja so nastali številni odgovori iz različnih kulturnih in ideoloških okolij. Albert Camus je zapisal, da so ljudje bitja, ki se vse življenje prepričujejo, da njihov obstoj ni nesmiseln. Zakaj smo tukaj in kakšen je pomen življenja so vprašanja, ki si jih ljudje zastavljajo skozi celo življenje. Smisel življenja je močno povezan s filozofskim in religioznim pojmovanjem obstoja, zavesti in sreče in se nanaša še na mnogo drugih vprašanj o vrednotah, etiki, dobrem in zlem, svobodni volji, obstoju duše in posmrtnem življenju. Alpinizem je ena od aktivnosti, za katere se še posebej pogosto sprašujemo kakšen je njihov smisel in zakaj se ljudje sploh odločijo za takšno dejavnost.
V evropskem kulturnem svetu se je ob razvoju alpinizma spremenilo mišljenje in čustvovanje ter predvsem človekov odnos do narave. Med drugimi pojavi ima alpinizem svoj poseben značaj in posebno vrednost. Njegove bistvene sestavine so ljubezen do gora, ljubezen do truda in zmage, vzporedno s tem znanstveno delo, preučevanje visokih gora in narave. Razmerje človeka do narave se je skozi čas spreminjalo. Najprej sta prevladovala groza in strah, ker je narava človeka obvladovala in je občutil svojo nemoč in odvisnost od narave. Šele ko človek ni več pojmoval sebe samo kot dela narave in je začel spoznavati predmete okoli sebe je nastopilo podzavestno čustvovanje lepote narave. To je bilo sprva tesno povezano z religijo, saj se človek ni mogel še takoj otresti strahu. V nerazumljivih, silovitih pojavih in silah narave je videl zla bitja, ki ugonabljajo. Pozneje je človek od zemlje dobival sredstva, da se je branil proti zlim silam narave. V delu z naravo je razvil svoje sposobnosti. Razvoj industrije je človeka utesnil v velika mesta, omejeval radost in svobodo; kot odpor proti temu nastane želja stopiti v svobodno naravo. Šele v poznem novem veku ljubezen zavestno prodre do narave in udejstvovanja človeka v naravi.
Vsa civilizacija človeku ne zadošča, išče višjo sintezo človeškega uma v stopnjevanju in zvezi čustvenosti z voljo in razumom. Človek teži k emancipaciji od gospostva in avtoritete - nasilja v svobodno avtonomnost. Alpinizem združuje ta stremljenja, je organska zveza ljubezni do narave s človeško zavestjo lastne moči in z njenim udejstvovanjem in vpliv tako narave na človeka kot človeka na naravo. Postane sinteza estetike in etike.
Alpinizem ima pomemben kulturni pomen, ker človeka prevzame, ga povzdigne nad naravo. Odločilno pri alpinizmu ni čustvo do narave, občudovanje njene lepote in velikosti, ampak dejanje, osvojitev gora. Ni torej samo estetska, temveč predvsem etična vsebina, ki je dvignila alpinizem kot novo kulturno gibanje že visoko civiliziranega človeka. Od športa se loči po tesni zvezi z estetskim elementom in stopnjevanjem etičnega momenta do polnega vladanja tudi notranje narave. Z dopolnitvijo etičnega momenta z estetskim je prišel alpinizem do zadnje izpopolnitve.
V alpinizmu se kaže odpor proti velikomestni družbi in ideološki civilizaciji ter težnja po kulturni osamosvojitvi delovnega človeka. Ideal alpinizma se skriva v harmoniji duševnega in telesnega udejstvovanja. Alpinizem privede do vrha naravnih, zunanjih in notranjih človeških sil in obenem kaže meje notranjih sil v boju z naravo. Daje zavest velikega spoznanja in zaupanja vase.
V gorah ljudje iščejo lepoto, drugi zdravje, tretji religioznost… To so zagovori, ki hočejo biti splošno veljavni. Ko se vprašamo, zakaj ljudje gojijo alpinizem pa vsi ti zagovori padejo. Osnovni motiv, ki je gnal vse velike alpiniste je stremljenje po prvenstvu, volja do zmag nad nevarnostmi in ovirami, preizkušanje lastnih sposobnosti. Nekateri imajo tudi znanstvene, moralne, estetske in druge interese. Velika večina ljudi ne hodi v gore zaradi višjih razlogov, temveč zaradi zabave, športa, razvedrila, pustolovščin, bahanja in podobnega. Nekaterim je prioriteta zmagovanje nad nevarnostmi, zanje so največ vredni vrhovi, ki so pridobljeni z veliko truda. Drugi iščejo v gorah spoznanje, spet tretji gledajo nanje z estetske plati - ne iščejo nevarnosti, temveč lepe pokrajine in razglede. Trma in stremljenje po zmagah, plemenita ali ne vzgaja in krepi značaje. Alpinizem preizkuša voljo in prijateljsko zvestobo ljudi, ki se s tem ukvarjajo in nikakor ne samo fizičnih spretnosti in sposobnosti. Preizkuša značaje, jih izšola, in izpopolni. Za premagovanje vseh ovir je potrebna trdna volja, samodisciplina in požrtvovalnost za prijatelje.
Alpinizem posamezniku pogosto pomeni pot do samega sebe, pobeg od dolgočasnega življenja, ki je sestavljeno iz same rutine in popolnoma ujeto v kalupe. Materialno pomaga podrediti duhovnemu. Človek se spet zaveda svojega bistva in pomembnosti življenja. Alpinizma se ne da odpraviti s "praktično nesmiselnostjo". Tudi alpinizmu se upira delo brez ideje in udejstvovanje brez idealizma, kar vrednote bolj uničuje, kot ustvarja. Vrednost kulturnega dela je v ideji in kaže na osebnost in njeno moč ustvarjanja. Kot kulturni pojav kaže tudi alpinizem na osebnost. Bistvo ni samo ena sestavina temveč vsota vsega, kar je potrebno za izvršen vzpon: telesni napor, premagovanje in spoznavanje samega sebe, svojih telesnih in duševnih zmožnosti, kar pa še zdaleč ni vse.
Alpinistični vzpon predstavlja pot v romantično samoto, beg iz sveta civilizacije, iz civilizirane človeške družbe. Alpinist na vrhu, ki je simbol nepremagljivosti, mogočnosti in veličine, občuti veselje nad življenjem, oglasi se mu zavest pravkar prestane nevarnosti. Narava skriva nevarnosti na vsakem koraku in alpinist se zaveda, da se s skrajnim naporom in silno voljo korak za korakom bori nad strašnimi prepadi za svoje življenje. Ta borba v človeku vzbudi vse sile, da je lahko najbolj skoncentriran in opazi vsako malenkost ter preseže svoje zmožnosti, ki jih povprečno življenje uspava in potlači. Zavest premagane težave mu daje nove življenjske sile, odkrita in brezkompromisna borba ga vabi, da vedno znova izkuša in meri svoje sile. To pomeni potrditev življenja.
V naravi se človek razvije do skrajnih možnih meja, tam šele lahko uveljavi svoje sposobnosti. Brez človeka je narava mrtva; človek jo razgiba s svojo borbenostjo in intuicijo. Alpinisti so ljudje, ki prezirajo mirno življenje in monotonost, so borbeni in si upajo pogledati življenju v obraz. S kritičnim zanimanjem in vedoželjnostjo, brez strahu pred spoznanji zasledujejo življenje in sodelujejo z njim, čeprav jih to stane težkih preizkušenj in žrtev. Alpinizem vzgaja in uči vrednotiti življenje. Po svojem namenu je usmerjen na človeka samega, na njegov "jaz", plemenitenje tega je njegova prva in mogoče tudi edina naloga. Gre za ustvarjanje osebnosti kot dela naroda, države, človeške družbe, ki potrebujejo celega človeka, ne pa brezoblične mase ljudi, pri katerih je individuum spačen in prisiljen v šablonski kolektivni model.
Pred seboj ima alpinist predvsem svoj cilj, vse drugo je postranskega pomena. V obseg vseh možnosti mora vzeti tudi nesrečo kot negativno stran. Za dosego iskanega cilja se močno hotenje ne boji nobene cene, ki bi jo narava lahko zahtevala od njega. V trenutkih težke preizkušnje hrepeni po življenju in ga po prestani nevarnosti občuti kot najvišjo dobrino, ki mu je dana.
V "alpinističnih" okoliščinah, kjer odločitev ni mogoče odlagati, ker so nepreklicne in se volja uresničuje z vsakim korakom ali gibom roke, postane delovanje človeka intenzivnejše, aktivnost je mogoče izraziteje označiti za etično ali neetično. Izražanje človeka se razgalja, ker ni umika. Življenje v gorah je intenzivnejše od vsakdanjega životarjenja v mestnem okolju, intenzivnejše delovanje zahteva odločnejšo presojo. Vzpon po strmih stenah zahteva še strmejši vzpon v človeku samem. Razum in mišice, svoje sposobnosti alpinist daje na tehtnico z elementi narave. Alpinistična etika vključuje odnos do gorske narave, do narave same, ki je ni treba častiti, da bi se do nje obnašali obzirno.
Alpinizem mora vsebovati tveganje in nevarnosti, drugače ne bi bil alpinizem. Nemogoče se je v steni počutiti popolnoma varnega. Vsak alpinist ima svoj pogled na alpinizem in njegov smisel. Meje postavlja narava v vsej svoji nevarnosti na eni strani in človek s svojimi lastnostmi in zmožnostmi na drugi. Je torej neke vrste odnos človeka do gore. Alpinist se skuša čimbolj približati vrhuncu alpinizma, poglobiti odnos do gore, izuriti svoje sposobnosti in določiti ter presegati meje svojih sposobnosti glede na meje alpinizma.
V preteklosti so človeka v gore gnale osnovne telesne potrebe (pridobivanje hrane, zdravil…), danes pa ga ženejo na primer potreba po spoznavanju in raziskovanju, potreba po uveljavitvi in samopotrditvi. V alpinizmu se kaže hrepenenje po svobodi, eden bistvenih dejavnikov osvobajanja človeka pa je njegov odnos do narave; alpinizem predstavlja sožitje človeka z naravo. Še ena značilnost alpinizma je pot razvoja. Bistvo človeka je spreminjanje in razvoj, naravna pot razvoja gre vedno višje in vedno težje; alpinist stremi k stopnjevanju težavnosti vzponov. Pomembno je, da spozna meje svojih sposobnosti, da zna oceniti do kod še lahko tvega. Meje so seveda popolnoma individualne. Tveganje lahko pomeni poskus preseči ozke meje svojega jaza. Uresničevanje prikritih zmožnosti in samostojno oblikovanih prepričanj, svoje človečnosti in ustvarjanje samega sebe je blizu svobodi. Izvira iz lastne neprisiljene potrebe, je dejavnost na osnovi svojih želja. Alpinizem je torej vztrajanje pri svobodi in hrepenenje po njej. Na vrhu človeka omejuje samo lastna (ne)moč, je prost civilizacije in družbe ter omejitev vsakdanjega življenja.
"Brez žrtev ni borbe, brez borbe ni zmage in brez zmage ni resnične veličine." je zapisal dr. Klement Jug. V alpinizmu je potrebno stremeti vedno dalje in dalje, sestavni del življenja je razvoj in napredek. To je hrepenenje po vedno večjih uspehih in vedno večjih zmagah nad samim seboj, stremljenje po notranjih, duševnih uspehih in vzgoja volje.
Nejc Zaplotnik je svet alpinistike rad poimenoval kot "svet na robu mogočega". Vsak človek je potreben potrdila, da ni le del množice; ukvarja se z dejavnostjo, ki ga dviguje od povprečja, čeprav se mora spopasti z obsodbami. Alpinistov se ne sme označevati za samomorilce, kljub temu da prostovoljno živijo sredi nevarnosti - saj jih poznajo in so nanje pripravljeni. Ljudje so se morali tisočletja prilagajati naravi in iz nje črpati moč za življenje. Alpinizem lahko pomeni neke vrste ponovno vrnitev k naravi, to so ljudje, ki še vedno znajo živeti z naravo in z njo sodelovati. Ljudje, ki znajo trdo delati, čeprav za to niso plačani z denarjem. Tisto, kar dobijo za to delo in trud je vredno veliko več. Mnogim pomeni umik od vsakdanje naglice in životarjenja. Dejavnost, kot je alpinizem, človeka bogati in sam sredi ničesar se pogosto počuti veliko manj osamljenega kot sredi množice. Množica sredi mestnega vrveža je samo množica, v njej se ne prepozna posameznikov, vrednot in smisla. Alpinizem uči spretnosti opazovanja življenja in okolja, ki nas obdaja.
Nejc je rad poudaril, da je narava večna in da so ljudje minljivi. To je že filozofska opredelitev, ki le na prvi pogled govori zoper človeka in naravi v prid, s tem stavkom pa pravzaprav postavlja v ospredje tudi človeka kot (najpopolnejši) del ali delo narave. Naravnega, in ne razčlovečenega človeka, subjekt in nikakor objekt civilizacijske evforije.
Skozi svoja razmišljanja in literarno ustvarjanje je Zaplotnik zapisal svojo življenjsko misel: "Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi." Na tej poti in potovanju alpinistov je potrebno mnogo samodiscipline, tudi asketizma, strogosti do samega sebe. Potrebna so močna in stroga načela, brezkompromisna prisega samemu sebi. Vse življenje je podrejeno tem pravilom, vendar lastnim pravilom in ne pravilom ustanov.
Višek alpinizma je po mnenju večine alpinistov samohodstvo in pomeni stopnico več v osebnem alpinističnem razvoju. Samohodstvo je tvegano dejanje, znotraj katerega je sleherni gib, sleherno napredovanje v celoti odvisno od duhovne zbranosti, ki temelji na spoznavanju samega sebe, na obvladanju lastnih odnosov v prostoru, predvsem strahu, ki pa ga človek lahko ukroti predvsem z voljo. Z voljo do vrednotenja lastnega bivanjskega načina. Alpinizem mu pomeni življenje in hrepenenje, kot notranjo subjektivno težnjo, ki razpira in razširja meje človekovih možnosti.
Odšli so Zaplotnik, Jeglič, Furlan, Kozjek, Valič, Oderlap ......!
13. november 2009 ob 16:21
13. november 2009 ob 16:19
13. november 2009 ob 16:16
Ljudje, ki kot praviš so diplomirali kot človeška bitja (sicer ne vem, kaj si hotel s tem povedat) so to naredili iz enega samega razloga. Denar. Ampak kaj ti bo potem denar, če ne znaš uživat življenja (ok, vsak ima svojo razlago uživanja). Ampak, za sedenje doma in klofanje po tipkovnici niti ne rabiš dosti finančnih sredstev, ali?
Nekdo pa, ki po tvoje pusti družino in semomorilsko nekam rine, pa to dela, ker mu ni do takega (dolgočasnega) vsakdana. In jaz ga pri tem podpiram.
Tudi sam sem se ukvarjal z adrenalinskim športom (padalstvo) in verjemi, da nisem šel v letalo s samomorilskimi mislimi. Po moje nekdo, ki česa takega ni okusil, ni mogoče razložiti, kako se človek počuti, ko doseže nekaj takega. Nevsakdanjega: skok s padalom, osvojitev vrha, plezanje po jamah, potapljanje...
Človek živi svoje sanje. In kakorkoli pogledate, ste mu večina tukaj, po domače povedano "fauš" za to.
Jaz mu nisem.
13. november 2009 ob 16:13
Srečno Tomaž!!!
13. november 2009 ob 16:09
Aha, diploma je sedaj tisto po čemer se sodi veličina človeka. Če Humarju odgovarja takšen način življenja njegova stvar...mož vsaj živi, za razliko od nas, ki večino časa vidimo 4 stene in beton.
13. november 2009 ob 16:05
13. november 2009 ob 16:04
13. november 2009 ob 16:03
nekaj takega kot me-tka
13. november 2009 ob 15:49
13. november 2009 ob 15:49
Pa dobro, mogoče bi se nam pa taki izrodki morali smilit, ker pač nimajo svojega lastnega življenja in potem morajo udrihat po vseh, ki so boljši od njih samih. V tem primeru po Tomažu.
Mike81: ti pa si podn od podna s takimi izjavami. Kaj koga brigajo zadeve Tomaža in njegove družine. Sram bi te lahko bilo, ampak ker si preveč primitiven, te verjetno niti ne more bit.
V glavnem, tudi jaz upam, da se Tomaž srečno vrne v domovino. Čeprav bo verjetno, ko (če) bo bral te komentarje, hitro vrnil nazaj tja. Ali pa kamorkoli drugam.
Mu sploh ne zamerim.
13. november 2009 ob 15:33
13. november 2009 ob 15:32
Upam da bo z Tomažem ves OK..
13. november 2009 ob 15:31
Je pa si malo sam kriv, ker sili sam na take odprave.
Ponavadi jih gre več ravno zaradi takih primerov.
13. november 2009 ob 15:27
13. november 2009 ob 15:21
13. november 2009 ob 15:15
13. november 2009 ob 15:10
13. november 2009 ob 15:06
AMPAK ŠE ZMERM UPAM ZA TOMIJA. DEJMO!!!!!!!!!!!!!!
13. november 2009 ob 15:03
13. november 2009 ob 14:50
13. november 2009 ob 14:37
Prijavi neprimerno vsebino
yamahafazer: kako lahko trdiš, da ni umrl? Nisi nič drugačen od tistih, ki pravijo, da je živ. Po moje je veliko bolj verjetno, da ga je že zametal sneg. Sploh, če ima res zlomljeno hrbtenico in se ne more premikati. Drugače bi vsaj poklical, kot je leta 2005 storil večkrat. Sicer pa držim pesti, da se vseeno po kakšen čudežu zmaže.
Noben ne ve kje točno je, pa ne veš tudi ti zaro ne moreš sklepati, da je pod snegom. Saj ne poznaš Himalaje na pamet. Preveč posplošuješ. Ne piše, da ima zlomljeno hrbtenico.
Tudi jaz upam, da ne more poklicati, ker tehnika pač ne deluje.
13. november 2009 ob 14:43
Plezanje na Himalajo pa seveda potrebuje le nekdo, ki se iz kakršnih koli osebnih razlogov temu ne more odpovedati, treba pa mu tja ni.
To on sam ve kam mu je treba in ne! Ti veš zase in on zase. Ne sodi drugih in jim ne postavljaj ciljev v življenju.
luxor
13. november 2009 ob 10:49
Prijavi neprimerno vsebino
še mal pa bodo slovenčki prepovedali švicarjem imeti ekipo, ki je usposobljena za reševanje na višini do 7000 metrov, saj v švici tako visokih gora ni in zato taka ekipa ni potrebna.
kaj se dogaja s ponesrečenci v himalaji, švicarjev nima kaj zanimati, saj so si ponesrečenci "sami krivi da so izzivali". tako nekako gre razmišljanje povprečnega slovenskega butlja.
To je res.
13. november 2009 ob 14:37
13. november 2009 ob 14:32
no, no, ne govori še o svojcih, ker še ni umrl. Ti sorodniki pa bi ga res lahko prej prepričali , da ne bi šel, in zdaj ne bi nobeden trpel. Prav tako je mene brat prepričal v sredo naj ne vozim, ker sem pol litra vina spil. Pa sva šla s taxijem domov in nobeden trpel. Pa lep pozdrav!
13. november 2009 ob 14:31
13. november 2009 ob 14:29
pol sem pa bral komentarje sodržavljanov (ne morem reč soljudi tudi če bi hotel) tu in mi je čisto jasno. Tudi jaz bi najraje splezal na vrh sveta da bi bil le čim dalje od te drhali.
Nevoščljiva, privoščljiva, z denarjem obsedena in zaplankana živina.
13. november 2009 ob 14:22
razvpeti, ker so nekateri prepričani, da celotna nezgoda alpinista Humarja gre v breme države oziroma zdravstvenega zavarovanja, kjer je že itak tako na dnu z pravicami in z plačilom izdatkov za zdravje- v normalnih okoliščinah življenskega vsakdana.
V kolikor bodo številni državljani PREPRIČANI , da vse stroške plačuje NEka druga organizacija, in da se s tem NE obremenjuje državni proračun bodo številni blogarji pomirjeni in bodo drugače sprejeli okoliščine kakor se jim predstavljajo v teh ali onih sporočilih.
Brez dlake na jeziku pa v tem hipu najbolj trpijo svojci gospoda alpinista Tomaža Humerja in kaj jim je treba v tako slabih vremenih plezati v takšne gore, ki tudi domačini baje se takšnih podvizov ne odločajo, ker je vse to v tem času PRENEVARNO in v teh esplicitnih zadevah je tudi meni IRACIONALNO, da gredo nekateri estremi športniki skoraj z glavo v zid pa takšna je njihova odločitev in lep pozdrav, pa da bi se vse srečno končalo si želim in Lp
13. november 2009 ob 14:21
Če ga nekdo obsoja, da zaradi svojih ekstremno egoističnih nagnejen pušča na cedilu svojo družino je to brezpredmetno? Očitno smo res ekstremno gnila družba, kjer ni družina nobena vrednota in se vrednotita edino denar in slava.
13. november 2009 ob 14:19
13. november 2009 ob 14:15
To je bil njegov smisel in tako ga je tudi uresničeval in žal, namreč tam visoko stran od vsega dobrega in slabega tudi končal.
Pogum je bil njegov idol in zaveznik
13. november 2009 ob 14:13
Kakšen človek je?
13. november 2009 ob 14:11
13. november 2009 ob 14:11
13. november 2009 ob 14:03
glavn da se shoping centri odpirajo, to je bit zdajšnih generacij
tomaž mi smo s tabo
13. november 2009 ob 13:53
“That day (Nov 10th) at 10:00am was also the last time Tomaz called Jagat,” dawa continued. “The conversation was very short. Tomaz seemed to be in a very critical condition and his voice was very weak. He said: ’Jagat, this is my last!’. There was no further contact with Tomaz after that.”
13. november 2009 ob 13:52
Pa kaj ne vejo, kdaj pade noč, mislm, jim je švicarska ura crknila, al kaj?
13. november 2009 ob 13:51
13. november 2009 ob 13:50
Ljudje, ki pa se zgražajo nad njegovim početjem in se sprašujejo kdo bo pa to plačal, pa se naj prvo zavejo, da je leta 2005 reševanje financiral mobitel, sedaj pa neapeljska vlada. Ampak tipično slovensko je nekomu nekaj zavidati ali pa nekaj slabega privoščiti. In namesto, da bi naš mali 2 miljonski narod držal skupaj mu nekateri raje privoščijo, da naj ostane v gorah in se nauči previdnosti na svoji lastni smrti! In le teh prav ne razumem, kako lahko živijo sami s sabo!?
13. november 2009 ob 13:12
Sram naj vas bo vseh, ki ob reševanju človeškega življenja sprašujete koliko to stane in kaj mu je bilo tja gor rinit. Če mamo denar za Patrie, imamo denar tudi za reševanje.
13. november 2009 ob 13:03
13. november 2009 ob 13:03
13. november 2009 ob 12:57
13. november 2009 ob 12:55
13. november 2009 ob 12:54
Pač Humar je slovenec in na nek svoj način nosi ime Slovenije v svet, kar nekaj vseeno šteje. Kolikor jaz vem, mi (pač država) ne plačuje nič njegovih podvigov in njegovih reševanj. Če se motim, naj me kdo demantira. Tako da tudi denar ne bi smel biti problem pri teh polemikah
Torej zaželimo Humarju vso srečo, tako kot bi jo zaželeli vsakemu človeku v nekih težavah in idemo dalje. A ni tko?
13. november 2009 ob 12:52
13. november 2009 ob 12:50
13. november 2009 ob 12:50
13. november 2009 ob 12:47
Pa tomaž se itak zdaj ni želel medisjko izpostavljat! Ampak ima pač žal spet nesrečo in seveda so to medi povedale in sveda ste spet vsi pametni!! Saj Slovenija v tem primeru ne po dala niti €!!
13. november 2009 ob 12:46
Drz se Humar!
13. november 2009 ob 12:43
13. november 2009 ob 12:40
Očitno vam še sedaj ni jasno dejstvo, da tokrat ne bo šel z vašega žepa niti procent promila centa €!?! Vsi stroški reševanja so že pokriti s strani zavarovanja odprave oz. organizatorja odprave! Zato prosim, prepričajete se o dejstvih, preden trosite svojo nezaustavljivo alergijo naokoli!
13. november 2009 ob 12:38
13. november 2009 ob 12:35
13. november 2009 ob 12:32
Če mene vprašate, je tak človek, če umre v gorah, najsrečnejši človek na svetu.
13. november 2009 ob 12:30
13. november 2009 ob 12:30
13. november 2009 ob 12:21
Tomaž...zdaj je kar je, poti nazaj ni.
13. november 2009 ob 12:15
Get a life man!
13. november 2009 ob 12:01
je razlika med nevarnim in ekstremnim športom. preglej pravila zavarovalnic, pa ti bo jasno.
itak, da te zavarujejo za vsak primer, samo premijo je treba plačat. in vprimeru, da jo uveljavljaš, je naslednje leto temu primerno višja. dokler humar to sam plača, ga zaradi mene lahko vsak mesec iz kakega očaka dol vlačijo. drugače mu pa naj izstavijo račun. lahko da se ti to pripeti enkrat, ampak on je že presegel "bonus" nepredvidenih dogodkov zdavnaj.
drugače pa upam, da ga živega pripeljejo dol brez smrtnih žrtev med reševalci.
13. november 2009 ob 11:50
"To da se ga vlači po medijih pač ni njegova krivda."
sicer se zelo strinjam s tabo ampak to preprosto ne drži, ker za prejčnje podvige je lastnoročno podpisal pogodbo ki je vključevala tudi medijsko pokrivanje odprave.
@ z67
"je pa res da so za vse krivi novinarji ker to tako medijsko izpostavljajo ."
A razumeš da če ni bralca tud novice ni? Če ni potrebe tud prostitutke ni, itd... tko da za neumnosti, ki jih producirajo novinarji sva vzrok midva kot bralca teh neumnosti... drugače jih ne bi blo...
13. november 2009 ob 11:48
13. november 2009 ob 11:48
13. november 2009 ob 11:42
13. november 2009 ob 11:40
Človek pač živi za to. In če se takmu maherju zalom ja pol je smer najbrž res orng zaje*ana, ane?
Ker rečt, "Kaj pa pije pa voz?", al pa "Kaj se pa drogira?" , al pa nasploh"Kaj mu je blo pa tega treba?" je zelo zelo lahko, dejansko pomagat (so)človeku pa nekaj najtežjega...
Sicer je pa tko, zgodbe največjih junakov VEDNO vsebujejo tragično komponento..
pa vsi ki imate do njegovega početja odklonilno stališče se morate zavedat dejstva, da se on z vsem kar narobe počnemo vsi ostali, sploh ne obremenjuje... Možakar ima plezanje preprosto rad...
13. november 2009 ob 11:40
13. november 2009 ob 11:27
13. november 2009 ob 11:27
13. november 2009 ob 11:23
je pa res da so za vse krivi novinarji ker to tako medijsko izpostavljajo . senzacije so za medije. juhu . bebci novinarski . vec ko je mrtvih boljsa je novica.
upam da prežvi in da bo še plazal . ampak ne sam . pa reševanje naj bo 33 mio eur da bo bebce še bolj glava bolela .
13. november 2009 ob 11:20
13. november 2009 ob 11:17
In če si že med oblaki, na piru z Zaplotnikom upam, da se oba skupaj smejita nekaterim ubogim po duhu, ki svinjajo po temu in drugih forumih.
13. november 2009 ob 11:16
13. november 2009 ob 11:12
Naj tistim, ki niste vredni biti ljudje, ki bi jim morali pametnejši zapret usta in nagnat v puščavo za en mesec, za kazen ker ste tako domišljavi, naj vam povem, da je Humar eden najizrednejših posameznikov kar jih je dala Zemlja zadnje čase. To se pač vidi. Če pa počne neumnosti, ali pa, če kdo misli, da bi moral zaradi svojih sposobnosti početi kaj drugega, kar bi bilo bolj v družbeno korist, pa naj to pove vzgojeno in razumno. Ne pa kot večina teh drekastih ničvrednih sporočil, ki se lepijo tuki na forumu, da smrdi od gnusobe
13. november 2009 ob 11:05
13. november 2009 ob 11:04
13. november 2009 ob 10:54
Jaz sem želel opozorit samo na to, da bi kak strokovnjak lahko prišel tudi do zaključka, da pa morda obstaja možnost, da ni vse v redu z njim, če se že od ponedeljka ne javlja...
13. november 2009 ob 10:49
kaj se dogaja s ponesrečenci v himalaji, švicarjev nima kaj zanimati, saj so si ponesrečenci "sami krivi da so izzivali". tako nekako gre razmišljanje povprečnega slovenskega butlja.
13. november 2009 ob 10:48
In če se raztreščijo so junaki. Raja pa vsa solzna.
13. november 2009 ob 10:43
Dodal pa bi samo še tole: plezanje po ekstremno težkih smereh na takih višinah je podobno hoji po minskem polju, pričakovati, da jo boš vedno odnesel brez večjih posledic in dočakal mirno starost pa iluzija brez neke realne podlage. Žal.
13. november 2009 ob 10:41
Humar pleza najjače smeri na svetu in te fore z zaplezanjem so na pladnju tistih, ki sploh ne hodijo v hribe, poznajo pa pač ta izraz.
Humar ni prestar, niti kaj druga. Najboljši alpinisti so ravno tam do 50, pa še čez kdaj.
In še enkrat, pleza zase in za tiste, ki ga razumejo. Ceno poznajo in jo sprejemajo, za razliko od nevednih ovac za compi. Nič, komaj čakam, da se gre spet malo plezat!
13. november 2009 ob 10:36
13. november 2009 ob 10:26
13. november 2009 ob 10:09
Se pa strinjam, da je resnično čas, da odneha. Če je edina pot, da Slovenija postane slavna na tak način, potem raje pošljimo v Himalajo še par politikov, da se zaplezajo - potem bomo šele slavni!
Argument z avtomobilom, ki ga je baje podal Urban Golob, pa tudi ne zdrži. Če hočem na službeno pot ali kamorkoli drugam, je seveda eden najlažjih in najbolj običajnih načinov pot z avtom. Zato vožnjo z avtomobilom seveda potrebujem v vsakdanjem življenju, in se ji kljub prometni nesreči zelo težko kasneje odpovem v čisto fizičnem, dnevnem smislu. Plezanje na Himalajo pa seveda potrebuje le nekdo, ki se iz kakršnih koli osebnih razlogov temu ne more odpovedati, treba pa mu tja ni.
Kot rečeno pa vse najboljše želje za Tomaževo rešitev, zdaj verjetno res ni čas za razprave o čem drugem, čeprav pa si je v dobršnji meri sam kriv za takšne odzive na forumu.
13. november 2009 ob 10:06
Tomaž pa pač pleza...
Upam, da ga dobijo živega, ampak vseeno bi mu jaz mal ušesa navil..
13. november 2009 ob 10:01
Kako lahko sodite enega človeka, ki ga sploh ne poznate osebno??!?!?
To enostavno ne gre skupaj.. Če ne poznaš stvari, ne moreš na pamet sodit o stvareh, al kek??
Kdor sodi, bo na koncu sojen...
13. november 2009 ob 09:57
13. november 2009 ob 09:54
Nakaži jim le polovico, kar si obljubil.
Saj drugo polovico jim bom jaz nakazal .
13. november 2009 ob 09:54
13. november 2009 ob 09:52
13. november 2009 ob 09:39
13. november 2009 ob 09:37
13. november 2009 ob 09:35
Razumem da imajo ljudje svoje življenjsko poslansvo v bilo kateri stvari. Združiti, po drugi strani, to z družino je skrajno sebično.
Mogoče se lahko emancipirate v kožo družine in kmalu boste spoznali, da to niso prijetne stvari v življenju.
13. november 2009 ob 09:30
13. november 2009 ob 09:29
Hm, no, kot odštekan človek, ki se vsakih nekaj let zapleza in ga pol sveta reševati iz lastne godlje????!!!!... Ne, hvala.
13. november 2009 ob 09:24
In zakaj naj bi to kdo storil? Mar nimamo pravice povedati svojega mnenja?
13. november 2009 ob 09:23
Zahojenci slovenski! Namesto da bi bili ponosni nanj in na slovenijo,ki jo predstavlja v svetu, vi pljuvate po njem! Gabite se mi do konca!
13. november 2009 ob 09:22
13. november 2009 ob 09:22
13. november 2009 ob 09:18
kontaktirajte me preko ZS, da vam nakažem vaših x centov po formuli
stroški reševanja / št. aktivnega prebivalstva in ublažim vašo neizmerno notranjo bolečino
13. november 2009 ob 09:18
Če bi bili taki kot Humar, bi pa tudi po vsej vrjetnost še vedno viseli z dreves, ker ne bi znali splezati z njih.
13. november 2009 ob 09:09
Ker pa imamo med seboj tudi takšne kot je Tomaž, vere v obstoj slovenstva ne izgubljam.
13. november 2009 ob 09:08
13. november 2009 ob 09:06
13. november 2009 ob 08:57
Debil.
Oprostite mojemu izrazu, ampak koju k**** mu je treba spet rint tja, ko pa ga doma čakajo družina in otroci.
Ker bi bili še vedno na drevesu če bi bili vsi taki kot ti.
13. november 2009 ob 09:05
13. november 2009 ob 09:04
13. november 2009 ob 09:03
13. november 2009 ob 09:02
se povsem strinjam s tabo!!
13. november 2009 ob 08:57
Oprostite mojemu izrazu, ampak koju k**** mu je treba spet rint tja, ko pa ga doma čakajo družina in otroci.
Moje mnenje, navalite z minusi...
13. november 2009 ob 08:49
13. november 2009 ob 08:44
13. november 2009 ob 08:43
Verjetno nočejo razburjati slovenskega ljudstva.
13. november 2009 ob 08:38