Polona Marinček na vprašanje, zakaj trenirati sabljanje, odgovarja: 'Sabljanje spodbuja fizično pripravljenost posameznika, razvija vzdržljivost, natančnost gibanja, gibljivost, hitrost in koordinacijo. Intenzivno gibanje krepi srčno-žilni sitem in pozitivno vpliva na zdravje posameznika. Sabljanje izboljšuje tudi psihično pripravljenost, saj povečuje sposobnost opazovanja in abstraktnega mišljenja ter pozitivno vpliva na samopodobo.' Foto: Tom Cof
Polona Marinček na vprašanje, zakaj trenirati sabljanje, odgovarja: 'Sabljanje spodbuja fizično pripravljenost posameznika, razvija vzdržljivost, natančnost gibanja, gibljivost, hitrost in koordinacijo. Intenzivno gibanje krepi srčno-žilni sitem in pozitivno vpliva na zdravje posameznika. Sabljanje izboljšuje tudi psihično pripravljenost, saj povečuje sposobnost opazovanja in abstraktnega mišljenja ter pozitivno vpliva na samopodobo.' Foto: Tom Cof
Rudolf Cvetko
Rudolf Cvetko je z organizacijo sabljaških inštruktorskih tečajev postavil temelje slovenskega sabljaškega športa, strokovnemu kadru pa je s Teorijo in metodiko sabljanja s sabljo in floretom postavil temeljni teoretični deli. Bil je tudi predavatelj sabljanja na Akademiji za igralsko umetnost (danes AGRFT) in Inštitutu za telesno vzgojo v Ljubljani (danes Fakulteta za šport). Za svoje uspešno delo je prejel vrsto državnih in društvenih priznanj, med drugimi Bloudkovo nagrado. Rojen je bil 17. novembra 1880 v Senožečah, umrl pa je 15. decembra 1977 v Ljubljani.
Klara Korenčan in Matej Kušar (floret)
Klara Korenčan in Matej Kušar sta letošnja državna prvaka v floretu. Klara Korenčan je izjemno obetavna, saj je letos v floretu naslove osvojila tako med kadetinjami, mladinkami in članicami. Foto: Tom Cof
sablja, meč, floret
Osnovna orožja v sabljanju so sablja, meč in floret.
sabljanje, podelitev
Sabljaška zveza Slovenije je zasnovala program Male šole sabljanja, s katerim želi v sodelovanju s sabljaškimi klubi po Sloveniji sabljanje približati osnovnošolcem in njihovim staršem. Osnovne šole bodo v sklopu interesnih dejavnosti v času podaljšanega bivanja svojim učencem ponudile tudi sabljanje in s tem razširile svoj razpon športne ponudbe, namenjene najmlajšim. V prvi vrsti so prioriteta širitve Male šole sabljanja kraji, kjer že delujejo sabljaški klubi, saj sta za uspešno izvajanje pomembna strokoven kader in bližina sabljaškega kluba, ki bo zainteresiranim otrokom omogočala nadaljnje pridobivanje znanja v sabljaškem klubu. V šolskem letu 2010/2011 je bil program uspešno izveden na treh osnovnih šolah v osrednjeslovenski regiji, na osnovni šoli v Šempetru pri Gorici in v Kopru. Foto: Tom Cof

Pred časom smo začeli mesečno akcijo predstavljanja tistih športov, ki v medijih po navadi dobijo manj pozornosti. Za uvod smo predstavili biljard, tokrat pa bomo nekaj besed namenili sabljanju.

Zlat spomin na srebrnega Rudolfa Cvetka
Sabljanje je že od samega začetka član olimpijske druščine. Pred 99 leti je postreglo s prvo slovensko olimpijsko medaljo. Rudolf Cvetko je v Stockholmu 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance v ekipnem tekmovanju s sabljo osvojil srebro. Cvetko je v svet tega športa vstopil kot častnik avstro-ogrske vojske. Po upokojitvi je ostal zvest sabljanju, saj je kot pedagog še dolga leta deloval pri vzgoji mladih športnikov.

Kako razširjeno je sabljanje danes?
V nobenem okolju sabljanje ne dosega statusa kultnega športa, ki bi privabil množice gledalcev. Zaradi bogate tradicije in številnih uspehov največ pozornosti dobiva v Franciji, Italiji in na Madžarskem. V Sloveniji je bilo v sezoni 2010/2011 v vseh kategorijah (od dečkov do članov) registriranih 117 tekmovalcev (86 moških in 31 žensk), ki trenirajo v devetih klubih v Novi Gorici, Kopru, Velenju, Mariboru in Ljubljani. Sabljaška zveza Slovenije ocenjuje, da je v omenjenih klubih včlanjenih vsaj še enkrat toliko sabljačev, ki se s tem športom ukvarjajo rekreativno.

Vabljeni k ogledu grafične predstavitve:
- Pravila, oprema in potek sabljanja

Dvoboji potekajo na 14 metrov dolgi stezi
Sabljaški dvoboji potekajo na posebni stezi, ki mora biti ravna in enakomerno osvetljena, široka je od 180 do 200 centimetrov, dolga je 14 metrov, na vsakem koncu pa sta še dva metra namenjena za iztek. Tekmovalec s svojim orožjem skuša čim večkrat zadeti nasprotnika. Na tekmovanjih po navadi dvoboj traja na pet točk, v dvobojih na izpadanje pa na 15 točk. V zgodnjem obdobju sabljanja je točke štel le sodnik, kar je bil pogosto vzrok za veliko vroče krvi, saj so bili delilci pravice pogosto obtoženi pristranskega sojenja. Že v 30. letih prejšnjega stoletja so zato pri meču uvedli posebno elektronsko napravo, ki pomaga šteti dotike, v 50. letih so to napravo sprejeli pri floretu, v osemdesetih pa še pri sablji.

Floret, meč in sablja:
Gre za tri osnovna orožja v sabljanju. Razlikujejo se tako glede oblike kot pravil tekmovanja.
Floret:
Teža: 500 gramov
Dolžina rezila: 90 cm
Točkovanje: Le s konico rezila. Štejejo vsi udarci v trup. Veljaven zadetek le za tistega, ki ima prednost in je prvi začel ogrožati nasprotnikovo veljavno površino.
Meč:
Teža: 750 gramov
Dolžina rezila: 90 cm
Točkovanje: Le s konico rezila. Štejejo vsi udarci v telo.
Sablja:
Teža: 500 gramov
Dolžina rezila: 90 cm
Točkovanje: Vsi udarci in sunki, doseženi s sprednjim robom ali zgornjo tretjino zadnjega roba. Štejejo vsi udarci v trup od pasu navzgor (tudi v roke in glavo). Veljaven zadetek le za tistega, ki ima prednost in je prvi začel ogrožati nasprotnikovo veljavno površino.

Kdaj je primeren začetek za sabljanje?
Strokovnjaki ocenjujejo, da otroci lahko sabljanje začnejo trenirati nekje med osmim in desetim letom starosti. Pri mlajših otrocih je najpomembnejša filozofija, da se predvsem skozi igro razvijajo gibalne sposobnosti, koordinacija gibanja, ravnotežje in razvoj fine motorike. Pozneje se dodajo osnove sabljanja, v okviru katerega se otroci učijo sabljaških prvin ter spoznavajo osnovna pravila športnega obnašanja in vedenja na stezi (poštena igra, pozdrav nasprotnika, zahvala za dvoboj ...).

Preplet telesnih in psihičnih predispozicij
Ali obstajajo naravne danosti, ki pomenijo prednost pri ukvarjanju s športom? Polona Marinček iz Sabljaške zveze Slovenije je prepričana, da je tako: "Sabljanje je zelo kompleksen šport, kjer se prepletajo telesne in psihične predispozicije posameznika (velikost, hitrost, moč, koordinacija, gibljivost, vzdržljivost, spomin, hitrost mišljenja, sposobnost predvidevanja, opazovanja, obdelovanja informacij in odločanja, koncentracija, domišljija ...), tehnična priprava in taktika. Sabljač skozi treninge in izkušnje razvija in oblikuje lastni slog sabljanja - z upoštevanjem telesnih in psihičnih predispozicij -, ki poudarja njegove pozitivne lastnosti in zmanjšuje njegove negativne lastnosti."

Cenik sabljaške opreme v evrih (vir: SZS)

Del opremeZačetnikTekmovalec
Maska92,50125,00
Jopič75,00130,00
Rokavica17,5017,50
Orožje (floret)52,5090,00
Prsobran (za ženske)25,0025,00
Hlače50,0080,00
Žica14,5014,50
Plastron52,5073,00
Podplastron35,0050,50

Opomba: Začetniki si opremo lahko tudi sposodijo, kasneje pa jo lahko postopoma dokupujejo.
Osnovni cilj - povečati število tekmovalcev
Pri Sabljaški zvezi Slovenije se ubadajo z veliko težavami na področju prepoznavnosti. Polona Marinček je prepričana, da zelo majhna medijska izpostavljenost prinaša tudi majhno bazo tekmovalcev: "Eden pomembnih ciljev Sabljaške zveze Slovenije je tako popularizacija sabljanja na vseh področjih in s tem zagotavljanje pogojev za treniranje tekmovalcev, širjenje baze potencialnih sabljačev ter posledično vpliv na razvoj in dvig kakovosti slovenskega sabljanja." V zvezi se tako trudijo s številnimi aktivnostmi povečati prepoznavnost športa, saj lahko le na račun večje baze tekmovalcev računajo, da bi nekega dne tudi v obdobju samostojne Slovenije na olimpijskih igrah spet imeli svojega predstavnika.

slavko.jeric@rtvslo.si