Humarjeva usoda bo v naslednjih dneh zelo odvisna od tega, kakšno vreme bo na osemtisočaku Nanga Parbat. Foto: EPA
Humarjeva usoda bo v naslednjih dneh zelo odvisna od tega, kakšno vreme bo na osemtisočaku Nanga Parbat. Foto: EPA
Viki Grošelj

V baznem taboru je vso noč deževalo, nad 5.000 metri pa snežilo, tako da reševalni helikopter ni mogel poleteti. Vreme naj bi se v torek izboljšalo. V sredo in četrtek naj bi bilo jasno, v petek pa znova sledi poslabšanje.

Humar je v metrski luknji na višini 6.000 metrov že peti dan. Zjutraj po tamkajšnjem času je vzpostavil stik z bazo in povedal, da je premočen, da ga zelo zebe in da se boji omrzlin. Zaradi pomanjkanja prostora se ne more premikati, zato se ne more ogreti. Že prej je poročal, da ima nekatere prste na nogah modre.

Viki Grošelj, ki iz domovine koordinira reševalno akcijo, je za MMC popoldne sporočil dobro novico. Švicarska ekipa naj bi s svojim helikopterjem lama, ki ga bodo vkrcali na transportno letalo, v torek iz Ženeve poletela proti Pakistanu. Hkrati so tudi Pakistanci pripravljeni, da ob lepem vremenu s svojim helikopterjem poskusijo reševati 36-letnega kamniškega alpinista.

Rupel dobil zagotovilo pakistanskega kolega
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je pogovarjal s pakistanskim kolegom Khurshidom Kasurijem, ki mu je zagotovil, da bodo storili vse, da Humarja rešijo z gore.

"Minister Kasuri je osebno zelo angažiran pri reševanju našega alpinista. Natančno je obveščen o vseh reševalnih aktivnostih. Pakistanski kolega mi je ob tem zagotovil, da bo v reševanje vključen tudi helikopter tipa lama, ki je zmožen leteti na višjih višinah," je dejal Rupel.

Ob tem je Kasuri slovenskemu ministru izrazil tudi pakistansko naklonjenost, v kolikor bi se v reševanje želele vključiti tudi slovenske ali druge evropske ekipe.

Izrazite svoje mnenje na forumu.

Druga stran Humarjeve misije

O Humarjevi misiji v Nanga Parbatu se čedalje bolj lomijo kopja. Kakšen je sploh smisel njegovega plezanja? Kakšni so stroški? Kakšna je njegova odgovornost do družine? Mešani občutki tako navdajajo tudi Janka Lorencija, ki v Delu piše: "Kot je protisloven sam plezalec, so protislovni tudi občutki. Tu je občudovanje njegovega poguma, žilavosti, nečloveške volje. Hkrati je tu nejevolja, ker je Humar to situacijo ustvaril sam, kljub jasni zavesti, v kako nevarnost se spravlja. Možno je tudi vprašanje, kakšna je njegova odgovornost do družine, ki je od njega odvisna in mora zanj kar naprej trepetati. In vprašanje: kaj če bodo zaradi njega umrli reševalci, ki jih zdaj kliče na pomoč. Tveganje, ki ogroža tudi druge, ni več zgolj osebno tveganje, ni več samo tvoja stvar."

Do Humarjevaga početja je kritičen tudi kolumnist Boris Jež, ki v Nedelu piše: "Nemcev, nekdaj alpinistične velesile, skoraj ne boste srečali v Himalaji, Britanci in Avstralci, ki so prvi osvojili Mount Everest, se nad tistimi kraji tako rekoč zmrdujejo. Zato pa boste na vsaki kozji stezi srečali Slovenca, Poljaka, Čeha ... Očitno gre za nekakšno samodokazovanje, povezano s suicidnimi nagibi. Majhni narodi se ne moremo dokazovati v velikih stvareh, zato hlepimo po ekstremnih dosežkih, pogosto na robu zdrave pameti. Vsaj pol Slovencev dvomi, da je v njegovem početju kar koli smotrnega. Morda pa - kot narod odraščamo in se ne navdušujemo več nad vsako predrznostjo."