Potem ko so se prejšnji konec tedna v Bohinju pomerili jekleni triatlonci, je prva septembrska nedelja v bohinjski konec pripeljala tudi klasične triatlonce. 19. Triatlon Bled se je namreč začel na Bledu, končal pa v Bohinju. Ravno povezava dveh gorenjskih biserov je bila tista privlačna zgodba, na katero so stavili organizatorji. Tudi zaradi sončnega vremena je namera uspela, tekmovalci so bili navdušeni, predvsem tujci niso mogle prehvaliti, v kako čudoviti naravi so lahko tekmovali. Tekmovalci so prišli iz 15 držav, na štartu so bili tudi katarski triatlonci, ki so na pripravah v Sloveniji, pa so priložnost izkoristili za preizkus forme. S prijavo v zadnjem hipu so kar malo presenetili organizatorje, ki si zastave udeleženk vedno izposodijo od pokljuških prirediteljev biatlonskih tekem. Katarske zastave razumljivo ni bilo "na zalogi", a so zadrego rešili kar Katarci sami, tako da so bile na štartnem prizorišču v veslaškem centru v Mali Zaki izobešene res vse zastave.

Pretres možganov in pretres s slabim neoprenom
Presenečenje posebne vrste je doživel eden od tekmovalcev v super sprintu (krajša različica triatlona, ki jo najhitrejši končajo v dobre pol ure), ki je med plavanjem dobil tako močan udarec v glavo, da je dobil pretres možganov. K sreči je bil še vedno dovolj priseben in je lahko z rokami nakazal, da potrebuje pomoč. Nenavadno izkušnjo je med plavanjem v Blejskem jezeru (to je imelo malce manj kot 22 stopinj, zato je bil neopren dovoljen) doživel tudi vsestranski rekreativni športnik Miro Duc. "Pokopala me je neoprenska obleka, kupil sem jo v zadnjem trenutku pri nizkocenovnem ponudniku za 19 evrov. A žal z njo nisem mogel plavati, kar napihnilo se je. Mučil sem se, ko sem prišel na prvi menjalni prostor, tam ni bilo nikogar več. Potem pa – gas! Kot Tadej Pogačar. Ves čas sem imel v mislih, da če je on dobil bronasto medaljo na olimpijskih igrah, jo moram dobiti tudi jaz." Ljubljančanu je res uspelo priti na zmagovalni oder – v kategoriji veterani 5 je s časom 2:56:47 osvojil 3. mesto.

Sorodna novica Kovačič na domačem prazniku potrdil, da je pripravljen za Celovec

Kot koza čez drn in strn
64-letnik nam je z navdušenjem pripovedoval, kako je po ponesrečenem plavanju pridobival mesta. "Na kolesu sem hitro začel prehitevati tekmovalce. Pozna se, da s kolesom vsak dan pohitim na Krim, tudi v snegu, če je treba. Skratka, dobil sem nov zagon, rekel sem si: uf, to je pa nekaj dobrega. Vsak klanec sem jim ušel. Na spustih pa je letelo kot sneta sekira. Letim, letim, pridem na drugi menjalni prostor, organizacija je bila odlična, dekleta so takoj zagrabila kolo, jaz pa v superge in – spet gas. Nekoč sem treniral atletiko, še zdaj veliko tečem po Golovcu in na Orle. Kar dobro je šlo na teku okrog Bohinjskega jezera (od menjalnega prostora Pod Skalco do osrednjega bohinjskega kopališča), čeprav na vseh tistih koreninah in skalah moraš biti kot koza. Pravi "trail" tek, tako da mojega tekaškega časa 59 minut ne gre primerjati s podobno dolgim stadionskim tekom." Celotna izkušnja, kot pravi Miro Duc, je bila enkratna. "Imam že kar nekaj triatlonov za seboj, tudi v Avstriji, a tale na Bledu je bil prvi. Prijavil me je sin le pet minut pred polnočjo, pred iztekom roka. Mi je rekel, da moram poskusiti to povezavo dveh biserov. Ni mi žal, na tej slikoviti trasi sem občutil še dodaten adrenalin."

Kdo je naj grča?
Za slovenske tekmovalce, pa tudi za rekreativne triatlonce, je blejska preizkušnja že od nekdaj vrhunec sezone. Prav na Bledu so že leta 1984 organizirali sploh prvi triatlon v nekdanji Jugoslaviji, tudi takrat (in še leta 1985) je šla kolesarska trasa proti Bohinju. Zgodba se je ponovila v letih 2010 in 2011, zdaj pa organizatorji upajo, da se bo praksa obdržala. Blejski triatlon, ki ga organizira kamniški Trisport na čelu z Mirom Kregarjem, je namreč letos skupaj s Triatlonom jeklenih štel tudi za priznanje triglavska grča, ki ga je prejelo ducat triatloncev, naj grči pa sta Janez Uršič in Tanja Kompan. Za vse tekmovalce je bila nepozabna predvsem izkušnja tekmovanja v osrčju Triglavskega narodnega parka. "Ta transfer do Bohinja je bil zelo zanimiv. Res privlačno je tekmovati v takšnem okolju," je povedal Tomaž Pilih, tretjeuvrščeni v kategoriji veterani 2. Novih izzivov se že veseli: "Naslednji teden gremo s prijatelji za konec sezone na kolesarsko dirko v Italijo, 155 km s klanci, kot sta Mortirolo in Stelvio."

Dobra priprava za Kovačiča, slovenski uspeh v Srbiji
In najboljši? Jaroslav Kovačič, mojster dolgega triatlona, je v nedeljo zmagal z izidom 1:49:43. Ključno prednost si je priboril po odlično odpeljanem kolesarskem delu na kronometrskem kolesu. Na teku je le še mirno nadzoroval položaj, prvega zasledovalca, Matijo Medena, je ugnal za minuto in 15 sekund. To je bila odlična priprava za Ironmana v Celovcu, na katerem bo nastopil 19. septembra. Zelo rad bi ujel kvoto za nastop na havajskem Ironmanu 2022 (kvalifikacije so se začele ta mesec), kar pa bo zelo težko, saj bo na voljo le ena vozovnica. Šteje torej le zmaga. Slovenski triatlon je sicer prav v nedeljo slavil odmevni zmagi na mednarodnem prizorišču: na balkanskem prvenstvu v Srbiji je bila najboljša Tjaša Vrtačič, pri moških pa je bil Klemen Bojanc srebrn. Slovenska mešana štafeta (Bojanc, Mark Mandič, Vrtačič, Sara Navodnik) je prav tako stopila na najvišjo stopničko.