Športni SOS
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 3 glasov Ocenite to novico!
Tomas Walsh
V 12 disciplinah je v Londonu le enemu atletu uspelo v zadnji seriji skočiti na vrh, to je bil Tomas Walsh iz Nove Zelandije, ki je v šesti seriji suvanja krogle dosegel 22,03 in prehitel prej vodilnega Joeja Kovacsa. Foto: Reuters
VIDEO
Marija Šestak: Atletika p...
VIDEO
Andrej Stare ocenil SP v...

Dodaj v

Največ zmagovalnih nastopov v zadnji seriji

460. del rubrike Športni SOS
16. avgust 2017 ob 10:41
Ljubljana - MMC RTV SLO

V disciplinah, v katerih imajo finalisti na svetovnem prvenstvu v atletiki po šest nastopov, zmagovalec najboljši izid največkrat doseže prav v zadnji seriji.

V nedeljo se je v Londonu končalo svetovno prvenstvo v atletiki, na portalu Športni SOS odgovarjamo še na nekaj vaših vprašanj o tem dogodku. Še vedno ste vabljeni k pošiljanju vprašanj.

Vprašanja o športu, športni zgodovini in statistiki lahko pošljete po elektronski pošti ali Twitterju.


1.006. Od vseh disciplin, v katerih imajo tekmovalci v finalu na voljo šest enakovrednih poskusov - daljina, troskok, kladivo, kopje, disk, krogla - v kateri seriji so meti oziroma skoki najdaljši? S katerim metom/skokom po vrsti je bil največkrat dosežen zmagovalni izid?

Staš Zgonik

Preveril sem vse izide na svetovnih prvenstvih v omenjenih šestih disciplinah, o katerih Mednarodna atletska zveza na svojih straneh vodi finalne izide po serijah. Gre za veliko večino vseh finalov, do konca svetovnega prvenstva v atletiki se jih je nabralo 151.

Analiza pokaže, da so se zmagovalni meti in skoki dokaj enakomerno porazdelili med vseh šest serij, edina izjema sta četrta in šesta serija. V četrti seriji se je zvrstilo najmanj zmagovalnih nastopov (to je prva serija, v kateri se konkurenca zmanjša z 12 na osem atletov), največ zmagovalnih pa je bilo v zadnji, šesti seriji. Podrobnosti so v spodnji tabeli, kjer je razdelitev narejena tudi po spolu.

SerijaMoškiŽenskeSkupaj
1.161127
2.121325
3.121527
4.9817
5.101323
6.191332


1.007. Kolikokrat se je na svetovnih prvenstvih v atletiki zgodilo, da je bilo v tehničnih disciplinah več kot 12 finalistov?
Mojca

To se je do zdaj zgodilo kar 45-krat. Velika večina primerov prihaja iz skoka v višino (18) in ob palici (13), kjer sistem treh skokov ene višine ponuja več možnosti za delitev mesta kot pri ostalih disciplinah. V skoku v daljino se je to zgodilo petkrat, v troskoku štirikrat, dvakrat pri suvanju krogle, po enkrat pa v metu diska, kladiva in kopja.

Slavko Jerič
Prijavi napako
Komentarji
Unssen
# 16.08.2017 ob 11:34
Slavko, ali lahko z uporabo metod statistike izračunamo, ali je z verjetnostjo nad 20% mogoče, da bo do leta 2050 popravljen vsaj eden izmed rekordov v ženski kategoriji, ki jih gledamo že 30 in več let:

(1) kratke razdalje
- 100 m; Joyner; 10,49 s; julij 1988 - najboljši izid od leta 2000 dalje: 10,64 s (2009)
- 200 m; Joyner; 21,34 s; september 1988 - 21,63 s (2015)
- 400 m; Koch; 47,60 s; oktober 1985 - 48,70 s (2006)
- 800 m; Kratochvilova; 1:53,28 s; julij 1983 - 1:54,01 s (2008)

(2) ostalo
- skok v daljavo; Čistjakova; 7,52 m; junij 1988 - 7,42 m (2002)
- met krogle; Lisovskaja; 22,63 m; junij 1987 - 21,58 m (2012); ... nazadnje se je kdo približal na manj kot meter od rekorda: Viktoriya Pavlysh UKR; 21,69 m; avgust 1998
- met diska; Reinsch; 76,80 m; julij 1988 - 71,41 m (2017); ... nazadnje se je kdo približal na manj kot 5 metrov od rekorda: Ilke Wyludda NEM; 72,18 m; september 1989
- sedmeroboj; Joyner-Kersee; 7.291 točk; september 1988 - 7.032 točk (2007)
Unssen
# 16.08.2017 ob 19:17
Zanimiv
internetni članek iz leta 1991 (!),
ko so zaradi uvedbe naključnih doping testov v 1989 začeli ugotavljati, da se je trend nenehnega podiranja svetovnih rekordov v obdobju 1989-1991 ustavil.

Kaj naj rečemo sedaj, ko v ženskem delu tekmovanj, kjer svetovne rekorde občasno vidimo le še v teku na 10 km, maratonu in metu kladiva. Zame največji atletski podvig zadnjih pa je lani naredila Kendra Harrison, ko je za stotinko izboljšala rekord Bolgarke Donkove iz leta 1988 na 100 m z ovirami.
Unssen
# 16.08.2017 ob 19:05
@Mohi; 16.08.2017 ob 13:37
A lahko prasam kaj je razlog, da je bilo toliko rekordnih dosežkov doseženih ravno konec 80ih? Doping?


Osebno menim, da vsaj polovica gornjih rekordov ni čistih, nemara celo noben.

Leta 1989 so naključni doping testi postali obvezni. Večina gornjih rekordov pa datira tik pred tem. V naključja ne verjamem.

Leta 1984 je Jay Silvester z
anketo ugotovil, da 2/3 športnikov jemlje steroide (glej prvo tabelo). Preostala tretjina se je najbrž zlagala ali pa so bili iz športno manj razvtih držav.
Unssen
# 16.08.2017 ob 18:42
Najstarejša 2 izmed gornjih rekordov sta na tem posnetku od 7:59 dalje:


Kakšen tek je odtekla Marita Koch leta 1985 v Canberri (47,60 s na 400 m) pove podatek, da je do oznake 300 m pritekla v 34,10 s, kar je več kot sekundo hitreje kot
katerikoli tek samo na 300 metrov.

Po rekordu 1985 se je na manj kot sekundo približala le še Perecova v Atlanti 1996 (48,25 s).

V zadnjih sekundah gornjega posnetka je Kratochvilova (ČEŠ). Odkrito povedano sem najprej mislil, da teče moški.
Mohi
# 16.08.2017 ob 13:37
A lahko prasam kaj je razlog, da je bilo toliko rekordnih dosežkov doseženih ravno konec 80ih? Doping?