Vreme na Bergislu se lahko spreminja izjemno hitro. V času goste megle se niti z doskočišča ne vidi 50 metrov visoki stolp. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Vreme na Bergislu se lahko spreminja izjemno hitro. V času goste megle se niti z doskočišča ne vidi 50 metrov visoki stolp. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Bergisel
Ko se megla malo razkadi, je z vrha lepo videti doskočišče s tribunami. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Peter Žonta
Peter Žonta je večji uspeh doživel le leta 2002, ko je osvojil bron na moštveni tekmi. Foto: EPA

Ob koncu 40. let prejšnjega stoletja se je porodila ideja o turneji štirih skakalnic, ki jo poznamo tudi pod imenom novoletna turneja, leta 1953 so jo res izvedli, med izbranimi objekti na nemško-avstrijski turneji pa je bil tudi Bergisel, ki leži le malo nad tirolskim mestom.

Skakalnica vpeta med dva hriba
Innsbruck je tretja postaja na turneji. Skakalnica leži na hribu Bergisel (746 metrov), v obliki lesene konstrukcije je bila zgrajena že v 20. letih. Prepoznana je po posebni obliki, saj je vpeta med dva hriba, skakalec po doskoku takoj zapelje na manjšega od obeh, na katerem se bohoti pet krogov ter dva stebra za ogenj, kar priča o bogati zgodovini - Innsbruck je v letih 1964 in 1976 gostil olimpijske igre.

Uspešen kraj za velika slovenska Primoža
Skakalnica z najmanjšim rekordom med elitno četverico je prizorišče bogatih slovenskih uspehov. Primož Ulaga je tu 4. januarja 1987 dosegel prvo slovensko zmago na tekmah novoletne turneje. Natančno 10 let pozneje je Primož Peterka osvojil drugo mesto in si tlakoval pot do edine slovenske skupne zmage na turneji. Peterka je pred tem zmagal v Garmischu, prepričljivo zmago pa kronal na zadnji postaji v Bischofshofnu, kjer je osvojil tretje mesto. Turnejo je končal kar 28 točk pred Andreasom Goldbergerjem.

Edina zmaga Petra Žonte
Leta 2004 je najlepši trenutek v svetovnem pokalu doživel Peter Žonta. Po prvi seriji je bil osmi, nato pa s skokom življenja dosegel edino zmago v tem tekmovanju. Finca Velija Mattija Lindströma na drugem mestu je preskočil kar za 11 točk. Žonta je na zadnji tekmi turneje osvojil tretje mesto (zadnje stopničke v karieri) in turnejo končal na odličnem tretjem mestu. Lep spomin na ta objekt ima tudi Rok Benkovič, ki je avgusta 2003 na tekmi poletnega grand prixa osvojil drugo mesto.

Skakalci z več kot eno zmago na Bergislu

ZmageSkakalecLeta
3Helmut Recknagel1958, 1959, 1960
Björn Wirkola1967, 1969, 1970
Matti Nykänen1983, 1985, 1988
Andreas Goldberger1993, 1994, 1996
Kazujoši Funaki1995, 1997, 1998
Janne Ahonen *2003, 2005, 2008
2Jari Puikkonen1981, 1986
Ari Pekka Nikkola1990, 1991

* - leta 2008 je zmagal na prvi od dveh tekem v Bischofshofnu, šlo je za edino tekmo, ki ni bila izvedena na Bergislu.

Prenova vredna 15 milijonov evrov
Skakalnica je ob koncu 90. let zaostajala za preostalimi objekti, zato so se leta 2002 lotili temeljite prenove, ki ohranja tradicijo, skakalcem pa omogoča dovolj udobja, da se v miru pripravijo na samo tekmo. Investicija je bila vredna dobrih 15 milijonov evrov. Stolp je visok 50 metrov (vsebuje 455 stopnic), s čimer je za 13 metrov višji od tistega pred prenovo. Skupna višina od dna skakalnice do vrha stolpa znaša 134 metrov, rekord objekta pa je 136 metrov, kolikor je leta 2004 skočil Adam Malysz.

slavko.jeric@rtvslo.si


















Skakalnica leži na južnem delu Innsbrucka. S središča mesta vas tramvaj do končne postaje popelje v dobrih desetih minutah. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Od tam vas čaka prav toliko minut hoje po idilični zimski naravi. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Že od daleč je mogoče opaziti olimpijske kroge, ki kažejo na to, da so se tu v letih 1964 in 1976 odvijale zimske olimpijske igre. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
V času obiska gosta megla ni dopuščala pogleda niti na zaletišče niti na mogočni, 50 metrov visoki stolp. Tribune, ki se razprostirajo na oba dela hriba, sprejmejo okrog 28.000 obiskovalcev. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Na drugem manjšem hribu sta stebra, na katerih je gorel olimpijski ogenj. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Vstopnica za ogled celotnega objekta stane 8,5 evra. V to je vključen tudi prevoz z vzpenjačo, ki vas popelje do vrha skakalnice. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Na vrhu stolpa vas fotografija panorame opominja na idealen razgled proti mestu in bližnjim vršacem. Med drugim je označena tudi proga, na kateri je Franz Klammer leta 1976 osvojil zlato medaljo na olimpijskem smuku. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
V slabših vremenskih razmerah pa se proti dolini ne vidi preveč dobro. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Niti na bližnje vršace. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
A vremenske spremembe so tu kaj hitre, saj se megla lahko hitro razkadi in omogoči bogat pogled proti dolini. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
V stolpu je tudi restavracija, v kateri se obiskovalec lahko spočije in uživa v razgledu (če to seveda dopušča vreme). Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
V bližnji trgovini je mogoče kupiti številne izdelke, ki se ponašajo z logom skakalnice. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Janne Ahonen še danes sodi med najbolj priljubljene skakalce. Finec je tu dobil dve tekmi. Statistiki mu pripisujejo še tretjo, ki pa jo je leta 2008 osvojil v Bischofshofnu. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Fotografija, ki kaže vso mogočnost stolpa. Seveda, ko to dopušča vreme ... Foto: EPA
Jasen razgled z vrha objekta. Foto: EPA
Ter seveda najbolj znana panoramska fotografija, ko je mogoče jasno videti mesto, v katerem je okrog 120.000 prebivalcev. Foto: EPA
Bergisel ne miruje niti poleti. Dvakrat sta bili tu organizirani tekmi poletnega grand prixa, enkrat celinskega pokala, neredko pa so na sporedu tudi ekshibicijske tekme. Pred leti je Bergisel tako gostil poletno reprezentnačno tekmo med Avstrijo in Nemčijo. Foto: EPA
Leta 2004 je skakalnica gostila sila nenavadno tekmo - četrtfinale teniškega pokala Federacij. Organizatorji so med obema hriboma postavili igrišče, Avstrijke pa so premagale ZDA s 4:1. Na fotografiji je Barbara Schett, ne desni strani v ozadju pa je mogoče opaziti (zeleno) hrbtišče naprave. Foto: EPA