Zimski športi
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 38 glasov Ocenite to novico!
Bode Miller je zadnjič tekmoval na svetovnem prvenstvu v Beaver Creeku februarja 2015, kamor se je vrnil po poškodbi. Foto: Reuters
Ko je začel zmagovati, je bil Miller za mnoge simpatična uganka, prikupen posebnež. Nekje med letoma 2003 in 2006 pa sta mu počasi slava, denar in pozornost vseeno malce stopila v glavo. Foto: Reuters
Zmage je sprejemal čustveno, ker zanj niso pomenile zgolj 100 točk, ampak dokaz, da lahko s svojim slogom, povsem na svoj način, doseže vse. Foto: Reuters
Na štartu je imel pogled, s katerim bi lahko objel svet, kot se je izrazila Pernilla Wiberg. Foto: Reuters
Taki prizori niso bili redkost - Millerjeve akrobacije na eni smučki so dobro dokumentirane. Foto: Reuters
Padcev je bilo veliko. Preveč. Foto: Reuters
Obliž na potorinske rane - tudi za zveste navijače - zlato na olimpijskih igrah v Vancouvru 2010. Foto: Reuters
Zadnja, težko zaslužena olimpijska medalja - tretje mesto v superveleslalomu v Sočiju. Foto: Reuters
Zadnje sezone je vztrajal tudi zaradi Kitzbühela - čeprav je tam dobil kombinacijo, pa si je res želel osvojiti kraljevsko lovoriko - zmago na smuku. Foto: Reuters
V zadnjih letih se je o Millerju skoraj več kot o smučanju pisalo zaradi njegovih sporov s pokrovitelji in bojem za skrbništvo. Foto: Reuters
Odločujoč dejavnik za Millerjevo slovo je bila nazadnje njegova družina. S soprogo Morgan ima dva otroka, še dva pa iz prejšnjih zvez. Foto: Reuters
Padec, ki je zapečatil kariero - superveleslalom na svetovnem prvenstvu v Beaver Creeku leta 2015. Foto: Reuters

Dodaj v

Ob slovesu Bodeja Millerja: Večna hoja po robu s trenutki čiste popolnosti

Ameriški smučar je pri 40 letih postavil smuči v kot
31. oktober 2017 ob 19:49
New York - MMC RTV SLO

Bode Miller je po dveh zadnjih poškodbah, štirih otrocih, dveh bitkah za skrbništvo, eni tožbi proti svojemu smučarskemu opremljevalcu in dveh letih odlašanja zdaj potegnil črto pod svojo bogato smučarsko kariero. Konec je. Za vsakega drugega smučarja pri 40 letih bi rekli, da je skrajni čas, pri Millerju ostaja priokus, da bi še lahko prikazal kaj magičnega.

Njegova cela kariera je bila navsezadnje taka - iskanje tistih trenutkov čiste magičnosti na strmini, iskanje popolne linije, izigravanje zakonov težnosti, prikaz nemogočega. Vedno na robu med čisto genialnostjo in popolno norostjo. Njegovo smučanje ni bilo najelegantnejše, je pa bilo nekaj skrajno lahkotnega v njegovi tehniki, za katero se je zdelo, da kljubuje vsem pravilom fizike.

Zaradi smučanja s preveliko opremo na večno poledenelem domačem Mt. Cannonu je izumil svoj slog, povsem nepravilen in divji, s težiščem skrajno nazaj. V tem, kar je počel, je bil virtuoz in smučarski inovator, ki je s svojo kljubovalnostjo belil lase trenerjem, ki so mu skušali dopovedati, da se točke osvaja s konvencionalno vožnjo in taktiziranjem. Zapisala bi, da je revolucioniziral alpsko smučanje, a v resnici nikdar ni zares korenito spremenil njegove podobe - ne, da ne bi imel posnemalcev, a vsi, ki so skušali kopirati prepoznavni Millerjev slog, so bili pri tem rezultatsko precej manj uspešni.

Povedne so besede Kjetila Andreja Aamodta, ki je skupaj z Millerjem v elitni in maloštevilni družbi zmagovalcev v vseh petih disciplinah: "Na svojem vrhuncu je bil nepresegljiv smučar. In verjetno nihče ni bil nikoli na tej ravni."

Kariera Bodeja Millerja v številkah:

Na tekmah svetovnega pokala je zmagal 33-krat, kar ga uvršča na osmo mesto med moškimi. Je tudi eden od petih, ki je zmagal v vseh petih disciplinah, pri čemer so zmage razmeroma enakomerno razporejene, največ pa jih ima v veleslalomu (9). Veliki kristalni globus je osvojil dvakrat, leta 2005 in 2008, ob tem pa ima še mali globus za veleslalom (2004) in dva v superveleslalomu (2005 in 2007).


S 438 starti v svetovnem pokalu je drugi na večni lestvici, takoj za Benjaminom Raichom. Smučar, ki je na olimpijskih igrah prvič nastopil leta 1998 pri 20 letih in zadnjo olimpijsko medaljo kot najstarejši v zgodovini osvojil leta 2014, ima tudi šest olimpijskih medalj, od tega zlato v superkombinaciji iz Vancouvra, in pet medalj s svetovnih prvenstev, od tega štiri zlate - in je svetovni prvak v štirih disciplinah. Vsi ti uspehi so ga zasidrali na mestu najuspešnejšega ameriškega smučarja vseh časov.


Spektakularni padci

Še ko je padal (in padal je veliko), je to počel spektakularno. Je odstopil, a je odstopil po tem, ko je pol proge prevozil z eno smučko. Zloglasnega Hannenkhama si nikdar ni pokoril, ker je enkrat, ko je bil tik na tem, vozil po oglasnih panojih na robu proge. Vseeno je bil drugi. Na superveleslalomu na svetovnem prvenstvu v Beaver Creeku leta 2015, ki se je izkazal za njegovo zadnjo tekmo, je nastopil po dolgi odsotnosti. In pri skoraj 38 letih. Bil je odpisan, a nekako mu je na vmesnih časih svetila zelena - do padca, ob katerem si je prerezal kito mečne mišice. "Če je bila danes zadnja tekma Bodeja Millerja, se je poslovil tako, kot je smučal skoraj dve desetletji: brez zavor od vrha in s hojo po robu," je takrat zapisal dolgoletni novinar Sports Illustrateda Tim Layden.

Biti Millerjev navijač je pomenilo biti živčno vojno vsakič, ko je on tako mirno na startu vdihnil svež alpski zrak in se na videz lenobno pognal po strmini. Morda je najbolje ubesedila Pernilla Wiberg: "Videti je, kot da bi s pogledom na startu lahko objel svet." Zdel se je nonšalanten, celo brezbrižen, hkrati pa brezglav. Kdor dobro pozna Bodejevo filozofijo, ve, da je videz varal. Za Bodeja je bilo kljub slovesu zadnjega neuklonljivega upornika belega cirkusa vedno zelo pomembno zmagovati in nikdar ni vozil po robu zgolj zaradi neke brezglave sle po adrenalinu. A do zmag je hotel priti na svoj način, brezkompromisno, brez taktiziranja in vedno v iskanju popolne (beri: najhitrejše) linije. In da, pri tem je vedno dopuščal, da lahko odstopi.

Nekateri so to zamenjali za uporništvo brez razloga, kot da bi želel svetu dokazati, da ne bo igral njihove igre, da bo smučanje zadržal zase kot svoj osebni izziv iskanja popolne vožnje, ne pa kot šport za množično občinstvo, šport, v katerem se vrtijo milijoni. Namesto, da bi se fotografiral za pokrovitelje, je raje vozil po sponzorskih panojih. Požvižgal se je na konvencije, požvižgal na pravila, požvižgal na pričakovanja. Kar mu je po eni strani prineslo še več gorečih oboževalcev (in še več oboževalk), po drugi pa ga nemalokrat spravilo v težave.

"Nacionalna sramota"
Najbolj je bilo to očitno na olimpijskih igrah leta 2006 v Torinu, kamor je Miller prišel kot ameriški "poster boy", kot tisti, ki bo do smučanja ignorantskim ZDA prinesel edino, kar šteje - olimpijsko zlato. Več le-teh. Miller je zmrznil (on pravi "otopel" od "cirkusa"). Ali pa se preveč razgrel, če sodimo po njegovih dobro dokumentiranih obiskih torinskih nočnih klubov in pivnic. Bera medalj: 0. Še najbliže ji je bil v smuku (5. mesto) in veleslalomu (6.), vse ostalo - odstopi.

Američani, ki jih ni zanimalo, da je imel Miller do tiste točke v zbirki že štiri naslove svetovnega prvaka, dve olimpijski medalji in veliki kristalni globus ali da je svojo filozofijo razkril že z naslovom avtobiografije ("Smučaj hitro, bodi dober, zabavaj se"; 2005), so bili razjarjeni. Zanje je bil zguba, pijanec, fičfirič, ki je malodane oskrunil zastavo. Miller si z izjavami, kot je bila tista, da če že ni zmagal, pa je vsaj žural olimpijsko, ni pomagal. Po tistem so se občutno ohladili tudi odnosi z mediji, ki za hipijevsko vzgojenega Millerja, ki je svoj čas izjavil, da mu fotografski objektivi kradejo dušo, že tako nikdar niso bili najljubša stvar v belem cirkusu.

Po Torinu in pogromu, ki ga je bil deležen predvsem pri ameriških medijih, si je nadel masko arogantneža, postal je nedostopen in malce nadut nasmešek mu nikdar več ni izginil z obraza, ko je sedel na tiskovnih konferencah. Priznam, od vseh Hermannov Maierjev in Ingermarjev Stenmarkov, ki sem jih dobila pred mikrofon, se do Millerja nikdar nisem upala pristopiti. Kar je škoda - v nasprotju z večino smučarjev, z večino športnikov, Miller dejansko nekaj pove.

Njegovi odgovori na tiskovkah, tudi ko so bili posmehljivi, so bili vedno inteligentni in nešablonski. Bil je pronicljiv, sarkastičen, analitičen. Skratka, sanjski intervjuvanec, če se ne bi tako zelo otepal pogovorov z novinarji. V zadnjem delu svoje kariere se je sicer umiril - ne toliko v slogu smučanja kot v življenjskem slogu. Dekleta za eno noč na vsaki postaji svetovnega pokala, redbull-vodke in triurne spance pred tekmo so zamenjali otroci in soproga Morgan. Do novinarjev je bil manj nastrojen, a še vedno je ohranjal distanco.

Dolgo grozil z upokojitvijo
Muhasti Miller je zadnja leta svoje kariere večkrat grozil z upokojitvijo, dajal ob koncih sezon ambivalentna sporočila o prihodnosti in javnost dražil z enigmatičnimi, napol filozofskimi drobtinicami o svoji življenjski poti. Leta 2010 je kljub govoricam o upokojitvi in toplo-hladnem odnosu do olimpijskih iger odšel v Vancouver in pobral tri medalje, tudi zlato, ter se tako oddolžil za tisti zloglasni pišmevuhovski odnos v Torinu. Vračal se je zaradi Kitzbühela, a si nikdar ni povsem pokoril Hannenhama. Vztrajal je zaradi Sočija, kamor je pripotoval v fantastični smukaški formi in si je medalje želel tudi kot poklon umrlemu bratu, deskarju Chelonu Millerju, s katerim sta hotela skupaj nastopiti na olimpijadi. Osvojil je "le" bron v superveleslalomu, a ga tako čustvenega nismo videli že vse od leta 2003, ko je še povsem nedolžen, še neskvarjen od slave in denarja ter nezagrenjen zaradi medijskega drobnogleda na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu osvojil dva naslova svetovnega prvaka.

Včeraj, ko se je usedel z radijskim voditeljem Grahamom Bensingerjem, pa je bil jasen. Njegova smučarska kariera je končana, odločitev pa je bila, kot pravi, lahka in jo je sprejel že pred nekaj meseci. "Končal sem. Dovolj imam. Imel sem dolgo kariero smučarskega tekmovalca, a zdaj ne hrepenim več po njej," je povedal.

"Z otroki, časom in življenjem na sploh, ko pogledam zdaj smučanje, ne čutim, da bi imel še motivacijo, želje in vsega, kar spada zraven, da bi šel čez vse to še enkrat. Poleg logističnih izzivov so moje prioritete zdaj drugačne. Mojo družino postavljam trdno na prvo mesto in je ne mislim postavljati na stranski tir, kar bi bilo potrebno, če bi hotel zares trenirati in se pripraviti, kot vem, da bi se moral. Vem, da ni bližnjic, s katerimi bi prišel na raven, ki si jo želim, kar pa pomeni, da bi moral preveč žrtvovati. Drugače bi bilo, če bi bil kak drug šport - golf ali tenis (Miller se ukvarja z obema, op. a.), kamor bi lahko prišepal. A smučanje je preprosto tako nevarno in tvegano in toliko stvari gre lahko narobe. Že samo priprave so izjemno zahtevne, tako da zame to preprosto ni izvedljivo."

Kot je še pojasnil, kariere uradno ni sklenil že prej, ker si je želel popeljati šport, ki ga še vedno obožuje, korak naprej, ker si je želel spodbuditi spremembe v okorelem sistemu pod okriljem FIS-a. Tudi zato se je lani zapletel v spor s svojim nekdanjim opremljevalcem smuči Headom, za katerega se je zdel mnogim povsem nepotreben - Miller bi prišel nazaj, a na "svojih" smučeh Bomber, kar mu je preprečevala pogodba. Miller je tožil, tožba je bila zavržena, napovedi povratka so potihnile.

V Pjongčang kot strokovni komentator
Prav povsem se iz belega cirkusa sicer še ne bo poslovil - na olimpijske igre v Pjongčangu, kjer smo mnogi upali, da ga bomo še enkrat videli nastopiti, bo potoval kot strokovni komentator NBC-ja, v čemer se je zelo uspešno, z ravno pravšnjo mero kritične iskrenosti in analitičnosti, preizkušal že zadnji dve sezoni. Pa bo tekmovalno smučanje pogrešal? Odgovor je - pričakovan od človeka, ki kaj dosti v življenju ni obžaloval. "V bistvu nikdar nimam občutka, da bi kaj pogrešal. Imel sem tako dolgo kariero. Mislim, da so se stvari zdaj iztekle. Imam navado precej sproti procesirati stvari. Mislim, da sem se med smučanjem vseskozi zavedal, da sem od smučanja in svojih izkušenj odnesel največ, kar se je dalo. Nedvomno ne obžalujem, kako sem se stvari loteval."

Se pa zaveda, da ga je včasih tudi zaneslo. "Seveda, naredil sem veliko napak in kozlarij, a bistveno je, da sem vse počel na način, kot sem si ga zamislil, in na način, kot se mi je zdelo, da je prav. In to je moj največji dosežek."

Verjetno ima prav - za Millerja kljub kopici uspehov nikdar nismo zares mislili, da bi lahko postal serijski zmagovalec tipa Hirscher ali Stenmark. Edino, kar je bilo pri njem predvidljivo, je bila njegova nepredvidljivost. In v športu, ki mu danes dominirajo dovršeni, fizično in psihično močni fantje, a z nerazburljivim značajem, bomo Millerja - z vsemi njegovimi ekscesi vred - pogrešali.

Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
BlackCatXing
# 31.10.2017 ob 19:57
Manjkal bo!
Pri njemu res nisi nikoli vedel kako daleč bo šel.

Ko slišim ime Bode je prva stvar, ki mi pade na misel njegov smuk po zaščitni ograji v Kitzbilu.
;-))
a-rod
# 31.10.2017 ob 20:17
King!!! Mladost pred televizijo za vikend in cakanje da je urban laurencic rekel:..sedaj pa bode miller
Frfrofnofka
# 31.10.2017 ob 21:13
A se še kdo spomni besed komentatorja na Slo 2, ko je bil Miller na štartu? Najprej je močno vdihnil in izdihnil, nadaljeval pa z smrtno nizkim in resnim glasom in besedami: sedaj pa Bodie Miller.

Zaprem oči in še danes v živo slišim ta stavek in ton glasu komentatorja :D :D
webman
# 31.10.2017 ob 20:14
Legenda v svoji kategoriji. Bil je osebnost, ki je štartno listo naredil popolnoma drugačno. Odkar ga ni na tekmah so bolj serijske, monotone, enolične. S svojim slogom je peljal thriller in to bom najbolj pogrešal!
heron
# 31.10.2017 ob 20:10
CAR,z velikimi začetnicami. Alpsko smučanje ne bo več tako zanimivo kot je bilo z njim.
lakers fan
# 31.10.2017 ob 20:10
Zame osebno,eden največjih!
maneko
# 31.10.2017 ob 20:08
Faca! :)
www
# 31.10.2017 ob 20:44
Zadnji šovmen v smučanju...ne bo več isto.
kochi73
# 31.10.2017 ob 20:27
Za vedno z nami! Veliki mojster belih strmin! Car!!!
RYAN
# 31.10.2017 ob 20:18
vedno na glavo
Kris
# 31.10.2017 ob 21:25
V spominu je ostalo kar nekaj vrhunskih predstav, denimo ko je sunil Kosteliću kombinacijsko olimpijsko zlato izpred nosu in to na očetovi postavitvi ali pa nekaj fantastičnih zmag v hitrih disciplinah. Samosvoj, svojeglav, trmast. V sezoni 2004/05 je imel do božiča po seriji zmag že skoraj 500 točk naskoka pred najbližjim zasledovalcem v svetovnem pokalu, a je do marčevskega finala vse to zapravil, Raich se mu je močno približal. A je Avstrijca lov izčrpal, Miller pa je gladko osvojil lovoriko. Ima svojevrsten rekord: v 16 dneh je dobil vse štiri različne discipline v svetovnem pokalu, v že omenjeni sezoni. Srečno Bode!

Prva slalomska zmaga Millerja

Prva smukaška zmaga
Frfrofnofka
# 31.10.2017 ob 21:04
Človek zaradi katerega je bilo užitek spremljati smučanje. Res največji norc med norci...dobronamerno mišljeno seveda.
prim00z
# 31.10.2017 ob 20:10
grande
alesi1
# 31.10.2017 ob 20:39
Sicer pa srečno in hvala za nore vožnje.
Mohi
# 01.11.2017 ob 07:22
Bode si je vedno upal več! Vedno je pokazal svoj maksimum, vedno nam je dal vse kar je imel. Nikoli ne bom pozabil imena Bode Miller, saj mi je s svojimi vožnjami polepšal ne malo dni. Tudi zadnja leta, ko mogoče ni bil tako konkurenčen, mi je ob napovedi, da je naslednji na vrsti Bode, kar poskočilo srce. Saj človek nikoli ni vedel kaj nam je pripravil tokrat.
Bode hvala za vse kar si nam dal!
seven7
# 31.10.2017 ob 21:33
Vedno sem rad gledal njegovo smučanje na meji padca in pod norimi koti z njemu popolnoma lastnim stilom.

Neponovljivo.
profich
# 31.10.2017 ob 20:41
Ko bo šel še Svindal bo šla ta zlata generacija smukačev. Kilde, Jansrud, Mayer,... so lahko še tako dobri pa ne bojo nikoli naredili šova kot Mayer (originalen), Miller, Cuche, Walhofer in drugi iz zlate generacije
a900
# 01.11.2017 ob 08:21
Malo se je pozablo njegov začetek in vožnje slaloma.
Njegov zavoj v slalomu je bil ekstremna perfekcija. V dveh zavojih je lahko pridobil sekundo to je blo neverjetno.
Najboljši ali vsaj med prvih tri vseh časov.
dirknowitzki
# 31.10.2017 ob 21:41
Večinoma sem zaradi njega spremljal smučanje in čakal z nestrpnostjo njegov nastop pa no važno ali je bil to smuk ali slalom.... šel je use kontra fiziki pa dokazal da se da tudi tako.... kolko je ta tip prežural, kolko spanca mu je manjkalo pred tekmami pa še marsikaj in ob vsem tem biti konkurenčen..... človek je dobesedno bil žival.... srečno v "upokojitvi" Bode!!!
matootam
# 31.10.2017 ob 20:19
Kaja Sajovic je res kdaj intervjuvala Stenmarka in Maierja, ali je članek samo dobeseden prevod v slovenščino?
sonce12
# 01.11.2017 ob 07:22
Nikoli nisi vedel ali bo prišel samo do prvih vrat ali zmagal tekmo. Se eden velikih je zaključil
zigadr
# 31.10.2017 ob 23:01
Kralj
Vrhovni
# 31.10.2017 ob 22:14
Največji! Prav zato, ker je vrh dosegel na povsem svoj način.
Laskodrinker
# 01.11.2017 ob 09:25
Edini, v zgodovini svetovnega pokala, ki ima vsaj po pet zmag v vsaki disciplini!
Latex
# 01.11.2017 ob 00:51
Daj Lavrencic no... saj vemo da si ti to napisal.
a-rod
# 31.10.2017 ob 21:12
Profich originaln je kar Maier
anjago2
# 31.10.2017 ob 20:58
car
matootam
# 31.10.2017 ob 20:20
https://www.rtvslo.si/intervju/ingemar-stenmark-ekskluzivno-za-mmc/63578
Aja vidim da je, kul.
as_kgarnett
# 01.11.2017 ob 10:27
v meni bo Miller ostal kot zadnji vsestranski smučar, škoda samo, da je imel toliko odstopov,ker je imel veliko talenta, samo je bil zelo trmast
GeorgeB
# 04.11.2017 ob 00:22
...sicer pa je bila njegova pot od vratc do vratc ali tako imenovana "linija", najkrajša od vseh. Velikokrat se mu zaradi tega ni izšlo. Ko je teren in proga to dovoljevala pa je bil preprosto brez konkurence. Tega se je zavedal, vendar je raje nekajkrat zmagal, kot pa da bi bil ves čas nekje med povprečjem... Ni slaba strategija, btw...
BlackHole
# 02.11.2017 ob 10:51
Ko sem ga zadnja leta gledal, je bilo prav težko verjeti, da je nekoč zmagoval v slalomu. Če ne bi videl, ne bi verjel. :)
mirka
# 01.11.2017 ob 13:27
Bodeja je bilo vedno zanimivo gledati in navijati zanj ... pa četudi velikokrat samo par sekund:) Bil je drugačen in upal si je ostati drugačen, ni se uklanjal večini. V tem je njegov čar, saj je v življenju lažje biti kot drugi in ne izstopati, on pa si je upal in bil pri tem tudi uspešen.

Super članek.
as_kgarnett
# 01.11.2017 ob 09:55
Millerjeve vožnje so bile vedno aktraktivne, zato mi je ga bilo pa vedno užitek gledati, zame večni idol
as_kgarnett
# 01.11.2017 ob 09:54
v mojem srcu večna legenda
lordslayer
# 13.11.2017 ob 08:43
Pogrešal ga bom ... 15 let je bil moj najljubši smučar, dober v vseh disciplinah, takih ni veliko (girardelli, kjus)
GeorgeB
# 04.11.2017 ob 00:26
... šele zdajle sem prebral, da je to napisala Kaja... :)
Glede na to, da ni v članku ničesar napisanega o hrani ali turizmu in vemo po čem je Bode najbolj poznan v beli karavani, pol si lahko samo mislimo v čem je catch... :)))))
GeorgeB
# 04.11.2017 ob 00:19
... pri nejmu ne bom nikoli pozabil, kako se je vedno zelo nezainteresirano odrinil na startu... :)))))
GeorgeB
# 04.11.2017 ob 00:18
Tip s posebno tekmovalno filozofijo, ki se mu je izšla v pravih trenutkih.
Nekaj podobnega, tako kot Rok Petrovič, ki pa žal ni imel priložnosti postarati se...
inženir
# 31.10.2017 ob 20:50
Naslov je pa tud tak, kot da je umrl
cartekmedo
# 01.11.2017 ob 14:14
Tukaj pišete kot da je Miller umrl,saj je samo v penzijo odšel. Upam,da ne bo spet preveč Rusov šimfal.
cartekmedo
# 01.11.2017 ob 14:13
Jaz se ga samo spomnim še,ko je druge šimfal.
Kazalo