Skoraj polovico vse škode je bilo v gozdovih in na gozdnih poteh (214 milijonov evrov). Skupno je bilo v žledu prizadetih več kot polovica slovenskih gozdov in poškodovanih okoli devet milijonov kubičnih metrov lesa oziroma 25 milijonov dreves, ki jih je treba posekati.

Pri delu v gozdovih umrlo 21 ljudi
Od vse lesne mase, ki jo je treba odstraniti iz gozda, so posekali približno 38 odstotkov poškodovanega lesa, kar je 3,5 milijona kubičnih metrov. Sanacija pa je kriva za povečanje nesreč v v gozdovih. Lani je pri delu v gozdu umrlo 21 ljudi. Toliko ljudi je umrlo le še leta 2011, ko je bilo nesreč pri delu v gozdu največ doslej. Največ nesreč se je zgodilo ravno na območjih, kjer je bil žled najbolj intenziven.

Veliko škode tudi na drugih področjih
Elektroenergetska infrastruktura je zahtevala 80,5 milijona evrov škode, na več deset milijonov evrov je bila ocenjena tudi škoda v gospodarstvu, na železniški infrastrukturi in vodotokih. Več milijonov evrov je bilo povzročene škode na nepremičninah, državnih cestah in kulturni dediščini.

Na cestah je žledolom povzročil za 8,7 milijona evrov škode, k čemur je treba prišteti še posredno škodo, še precej huje so jo odnesle Slovenske železnice, predvsem na primorskem odseku Pivka-Borovnica. Za njeno sanacijo so lani namenili 15 milijonov evrov, letos bo potrebnih še dodatnih 23 milijonov.

Številke bodo predstavile osebne zgodbe
V prihodnjih dneh bomo na MMC-ju objavili podroben članek o stanju na slovenskih železnicah, vabljeni pa tudi k poslušanju Studia ob 17h in Radijski tribuni, kjer je bil govor o sanaciji slovenskih gozdov. V petkovem podcastu Številke pa bomo prisluhnili nekaterim zgodbam posameznikov, kako so se spoprijemali z žledom.