Številke
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 20 glasov Ocenite to novico!
Renata Salecl
Renata Salecl deluje na inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Področja njenega raziskovanja so kriminologija, pravo in psihoanaliza, filozofija, sociologija kulture ter politična kultura. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Renata Salecl
Kliknite na sliko za ogled asociacij v višji ločljivosti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       V ZDA že govorijo, da so njihove porote tako pod vplivom nadaljevank, kot sta Forensic Files in CSI, da želijo na sodišču videti to, kar so prej videli na televizijskem zaslonu.       
 O vplivu televizije na sodne procese
Renata Salecl
Pogosto razmišlja o sodobni potrošniški družbi. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Renata Salecl
Prepričana je, da je pri razumevanju različnih procesov nujno uporabljati čim bolj interdisciplinarni pristop. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Skeptična sem do številk. Zavedam se, da številni trpimo za nečim, kar v angleščini rečemo 'innumeracy' - številk pravzaprav ne razumemo. Zelo hitro smo zavedeni, če so nam statistike predstavljene iz položaja avtoritete ali oblasti. Zavedati se moramo, da se pri interpretaciji zavedamo, kako smo do določene številke prišli.       
 O pasteh številk in statistike
false
Zgodba Posebnega poročila je postavljena v leto 2054, ko je umor izkoreninjen. Prihodnost je podoba 'popolne' družbe, v kateri so krivci kaznovani, še preden izvedejo zločinsko dejanje. Za to skrbi posebna organizacija Predzločin, ki zbira dokaze za obtožbo v podobi videnj treh vidcev. Foto: false
VIDEO
Renata Salecl: Vse večji...

Dodaj v

Renata Salecl: Nevroznanost v črnem scenariju lahko vodi do Posebnega poročila

Podcast Številke (35)
23. oktober 2015 ob 06:54
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Posameznik je absolutno več kot biologija," je prepričana Renata Salecl, ki je pred tedni v soavtorstvu izdala in uredila knjigo Možgani na zatožni klopi.

"Možgani nam ne morejo povedati ničesar posebnega o tem, kaj bomo ustvarjali, kakšna osebnost smo, kakšne ideje in fantazme imamo, kako deluje nezavedno ... Nevroznanost potrebuje druge partnerje. Bati se moramo zapiranja disciplin v ozke predale," meni Saleclova, ki je v podcastu Številke predstavila omenjeno knjigo.


Zasnova je bila postavljena interdisciplinarno
Gre za pionirsko delo na področju prava, kriminologije in nevroznanosti. Filozofinja in sociologinja je razložila: "Na inštitutu za kriminologijo smo imeli v sodelovanju s profesorjem Zvezdanom Pirtovškom z nevrološke klinike triletno raziskavo. Sama raziskava je bila tako interdisciplinarna. Odločili smo se za prerez stanja v svetu, saj disciplina nevropravo pri nas še ni tako poznana. To je uvod v spoznavanje situacije. Predpostavljam, da bo prišla prav številnim ljudem, ki delajo v pravosodju, da bodo morda v prihodnje več uporabljali nevroznanost. Morda bomo v študijskem procesu na pravni fakulteti več izvedeli v prihodnosti."

Razmišljanje o svobodni volji se ni spremenilo
Osnovno vprašanje v knjigi se vrti okoli svobodne volje. Obstaja namreč že nekaj pravnih primerov, ko so obsojencem zmanjšali zaporne kazni, ker so ugotovili, da so zločin storili zaradi sprememb v možganih (npr. zaradi tumorja). A Saleclova opozarja: "To ni spremenilo pravnega razmišljanja o svobodni volji. Ko so se postavljale prve raziskave na področju svobodne volje, so odprle vprašanje, ali bo moralo pravo radikalno premisliti o vprašanju svobodne volje. Zelo hitro so sledile debate, da posameznik morda dejansko ne ve, da se njegovi možgani aktivirajo, še preden se racionalno odloči, da bo nekaj naredil. A posameznik lahko tega še vedno ne naredi. Še vedno obstaja neki svobodni 'ne'. Ne obstaja le svobodni 'da'. Pozneje je v pravu diskusija o svobodni volji ostala v istih tirnicah. Svobodna volja je neka nujna fantazma, ki jo je pod vprašaj postavljala že psihoanaliza."

Obstaja veliko nevarnosti
Uporaba nevroznanosti na sodiščih je v porastu predvsem v ZDA. "Nevroznanost je postala zelo želena disciplina. V ZDA je izjemno finančno podprta, medijsko je zelo odmevna. Pravo je začelo v nevroznanosti iskati novo partnerico - pravo ima vedno pomočnike v drugih znanostih. Dodati moramo tudi genetiko, ki gre pogosto z roko v roki z nevroznanostjo, kadar razmišljamo o posamezniku kot biološkem bitju, ki se morda vede drugače zaradi bioloških sprememb. Tu obstaja zelo veliko nevarnosti. V preteklosti smo že poznali evgeniko in lobotomijo. Danes se soočamo z novimi oblikami posegov v telo - od genetskih do možganskih (s pomočjo zdravil in drugih manipulacij). Moramo biti previdni, preden se preveč navdušimo nad možnostmi, ki jih nevroznanost ponuja na pravnem področju," je previdna sogovornica.

Boj najetih ekspertov
ZDA so poseben primer, saj je kultura pravdanja drugačna, svoje pa doda še zabavništvo v podobi televizijskih serij, kar izpostavlja tudi občasna predavateljica v New Yorku in Londonu: "Televizija zelo vpliva na to, da ljudje uporabljajo nevroznanost in druge forenzične discipline v pravnih postopkih. Zavedati se moramo, da v ameriškem pravnem sistemu obramba lahko dobi svoje eksperte. Če ima nekdo več denarja, si lahko privošči več raziskav, telesnih analiz in slikanj možganov. V Ameriki se dogaja boj različnih ekspertov, ki so jih najele nasprotne strani. Primeri uporabe nevroznanosti so včasih rahlo banalni. Včasih gre za kakšne finančne malverzacije, kjer posameznik skuša dokazati, da je doživel rahlo kap, ki mu je spremenila možnost računanja. Neki zdravnik je, denimo, oškodoval zavarovalnico za milijon dolarjev. Pozneje je s prijateljem, ki je bil nevrolog, trdil, da je imel poškodovane možgane v tistem delu, kjer naj bi bil center za računanje. Na sodišču so se takoj vprašali, kako to, da je imel možgane poškodovane na ta način, da je vedno računal v svojo korist, nikoli pa v svojo škodo."

Kako preprečiti ponovitev prekrška?
Nevroznanost na neki način lahko opravičuje/razloži vzvod za nekatere zločine, a ključno vprašanje je, kako preprečiti ponovitev prekrška. Saleclova se pri tem vprašanju boji: "Tu je največja nevarnost uporabe nevroznanosti v pravu. Zelo hitro se lahko zgodi, da bomo ljudi zapirali in nadzorovali, še preden bi kar koli storili. Lahko se zgodi, da bomo imeli neka predvidevanja, da bi nekdo zaradi sprememb v možganih nekaj storil v prihodnosti, zaradi česar bi ga dali na posebno listo, ga zdravili ali kakor koli posegli v njegovo svobodo. Nevarnosti obstajajo tudi na področju genetike. Nekaj podobnega smo videli v filmu Posebno poročilo. A dejansko to že obstaja: seznami morebitnih spolnih prestopnikov."

Že danes obstajajo neenakosti med študenti
Sporočilo Posebnega poročila je, da je tudi tak - na videz popolni sistem - mogoče zlorabiti. Osrednja gostja je pri tem opozorila: "Tu gre za različne oblike manipulacij, s katerim se že soočamo. Nevroznanost odpira celo vrsto mogočih neenakosti. Že danes obstaja neenakost med študenti. Ve se, da veliko študentov (tudi pri nas, še več pa na zahodnih uglednih univerzah) jemlje poživila, da se jim izboljšajo možganske sposobnosti. Ali sta študenta (eden uporablja poživila, drugi ne) enaka? Ista dilema obstaja pri športu in dopingu. Za nevroznanost se sploh v ZDA zanima vojska. Želijo si, da bi zdravila odvzela travme ali pa ljudi naredila odpornejše, da bodo manj spali ..."

Zamrzovanje možganov
Nevroznanost zna že marsikaj povedati, a določene skupine imajo od te veje še veliko večja pričakovanja. Avtorica več knjig je predstavila konkretni primer: "Zadnje mesece se v ZDA ukvarjajo z vprašanjem, ali se po smrti splača zamrzniti možgane. Že v Veliki Britaniji so začeli pred kar nekaj časa zamrzovati glave ljudi. Obstaja precej močno gibanje, ki verjame, da se bomo čez stoletja lahko znova obudili. Ko je v Veliki Britaniji začelo primanjkovati prostora za zamrzovanje celotnih teles mrtvecev, so se odločili, da zamrznejo le glave. Številni nevroznanstveniki opozarjajo, da nikakor ne smemo pričakovati, da bomo lahko v bližnji prihodnosti take možgane rekonstruirali, jih s pomočjo računalnikov spet vzpostavili. Trajalo bo še zelo dolgo, preden bi razumeli vso kompleksnost razmerij, ki obstajajo v možganih, med nevroni in vsemi dejavnostmi, ki se dogajajo v glavah."

Kierkegaard: Največja tesnoba je nesmrtnost
Pa filozofinja meni, da bo nekoč mogoče obuditi take možgane? "Precej dvomim, da se bo to zgodilo. Vprašanje pa je, zakaj imamo tako željo po nesmrtnosti. Slavni filozof Kierkegaard je dejal, da imamo včasih občutek, da nas je najbolj strah smrti, ampak njegova teza je bila, da je največja tesnoba nesmrtnost," je svoje misli sklenila Renata Salecl. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem podrobno predstavi knjigo Možgani na zatožni klopi, razmišlja o frenologiji, nevroznanosti, velikem bratu ...

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Statistika: nevroznanost vse bolj navzoča na ameriških sodiščih
- Številke, 7. del: Možgani skozi filmsko prizmo
- Prejšnji mesec gostja v oddaji Profil
- Iz arhiva (2011): Podoba znanja
- Iz arhiva (2010): Nedeljski gost

Slavko Jerič, <a href="https://twitter.com/stevilkeMMC">@stevilkeMMC</a>
Prijavi napako
Komentarji
naš človek
# 23.10.2015 ob 10:08
Znanost pa zaenkrat ostaja ujeta v svojih okvirjih in si tako kot ze tisocletja laze, da danes pa imamo za razliko od nasih idiotskih predhodnikov zagotovo vse prav. Cez par sto let se bodo smejali nasi neumnosti, tako kot se mi smejimo idejam o ploscati zemlji in zemlji kot centru vesolja.

Sploh ni res. Znanost je vedno odprta za nove teorije, ki so primerno podkrepljene s prepričljivo argumentacijo. Zakaj bi pa rabili milijone raziskovalcev po vsem svetu, če že vse vsemo?
naš človek
# 23.10.2015 ob 22:45
@Krimsky
preveč poenostavljaš kaznovalno politiko oz. politiko nasploh (v širšem smislu). Sodnik ni plačan, da razmišlja o zaposlenosti prebivalstva, ker imamo delitev dela in so za sociološke raziskave in zaposlovanje plačani drugi. Obsodi, ker tako pravi zakon, ne ker razmišlja o izvorih kaznovanja.

Glede službe to nima veze s svobodno voljo. Imaš Pepeta, ki oropa črpalko, ko nima za jest, ampak kako bo on dokazal, da je res ropal samo zato, da ni kot Ivan, ki ima službo, pa je vseeno oropal črpalko, in kaj bomo potem z Markom, ki nima za jest in ne gre ropat - a on potrebuje službo prej kot Pepe ali ne?

Nasploh odsotnost svobodne volje ne pomeni, da je treba ukinit kaznovanje. Če se možgani odločajo po svoje, to vseeno naredijo na podlagi nekega inputa. Če je za nekaj predpisana kazen, bo odločitev drugačna, kot če ni...
otopik
# 23.10.2015 ob 15:39
@foab

Narobe razumeš stvari. ti torej trdiš, da imajo bolj inteligentni ljudje več svobodne volje. To je napačno razmišljanje, svobodna volje je ali pa je ni. Temu o čemer ti govoriš bi jaz rekel polje svobode. Seveda se inteligenten in mentalno zdrav človek drugače odloča, kot pa nekdo, ki si je v nesreči ali pa ob rojstvu poškodoval možgane. Gre samo za to, da se zdravi možgani odločajo drugače, imajo več možnosti na volje, ne samo instiktivne, tudi višje funkcije, racionalno odločanje. Ampak še vedno odločajo možgani oz. fiziološki procesi v njih.

In nadalje nihče si ni sam izbral svojih genov, okolja...skratka uma. Tudi to ali nekdo razmišlja racionalno, ima trdno voljo je pač posledica fizioloških procesov v možganih. Skratka nihče si ni sam ustvaril svojega uma.

Po drugi strani je paradoks v tem, da najbolj inteligentni ljudje ponavadi menijo, da je svobodna volja le iluzija. Samo nekaj primerov: Stephen Hawkins, Albert Einstein, Stephen pinker - zelo znan in vodilni eksperimentalni psiholog iz Harwarda, Robert Sapolsky izjemen biolog, endokrinolog in nevroznanstvenik na Stanfordu, Marvin Minsky eden največjih znanstvenikov 20. st s področja umetne inteligence, matematik, kognitivni znanstvenik in soustanovitelj centra na MIT...v svobodno voljo ponavadi verjamejo ljudje, ki o teh stvareh malo vedo...in nihče od teh ljudi ni zavoljo tega obupal, zavedanje, da svobodne volje v resnici ni daje novo širino in zagon...
evaevi
# 23.10.2015 ob 14:31
Človek je predvsem biologija - žival.

Človek je seveda žival in sesalec, torej del narave in biologije.
Po bistvu svojega funkcioniranja pa je človek sociologija, ne biologija, podobno kot čebele in mravlje, na primer.
Branko57
# 23.10.2015 ob 11:06
Možgani nam ne morejo povedati ničesar posebnega o tem, kaj bomo ustvarjali, kakšna osebnost smo, kakšne ideje in fantazme imamo, kako deluje nezavedno

Če zaenkrat znanost še ni tako daleč, da bi to razvozlala še ne pomeni, da nam možgani tega ne morejo povedat in da v bodoče ne bo drugače.
Krimsky
# 23.10.2015 ob 07:46
Sodnik obsodi žeparja, ker bi le-ta lahko ravnal drugače, »če bi le hotel«.
Sodnik ne želi in ne more razmišljati v smeri, da ima dotični ravno toliko razlogov, da je postal žepar, kot on sam, da je postal sodnik.
~
Zagovornike 'svobodne volje' je treba vprašati takole: »Kaj pa po vašem preučujejo psihologija, sociologija, pedagogika ... če ne zakonitosti v človeškem vedenju?« In vsak reklamni psiholog ve, da njegove reklame delujejo, tudi plačan je zato. Zraven pa mimogrede zagovarja še, da ima posameznik svobodno voljo ... in sam niti ne opazi svojega shizofrenega položaja: manipulira, ve, da njegove manipulacije delujejo, in zraven še bluzi o svobodi ...
~
Če zakonitosti ne bi obstajale, vse zgoraj naštete vede sploh ne bi obstajale ...
Sodniki bodo tudi danes in jutri obsojali žeparje ... bistvo je pač očem nevidno ... samo v tem primeru ne bi bilo treba gledati s srcem, ampak z razumom ...
otopik
# 23.10.2015 ob 18:46
"Možgani nam ne morejo povedati ničesar posebnega o tem, kaj bomo ustvarjali, kakšna osebnost smo, kakšne ideje in fantazme imamo, kako deluje nezavedno

Saj tudi če pogledamo v možgane opice ali psa ne moremo ničesar povedati o obnašanju te živali oz. po domače povedano ne moremo vedeti ali ima raje wiskas ali kosti. V resnici menda še nismo uspeli razvozlati niti sistema samo 300-ih nevronov nekega črva, zato je iluzorno v kratkem pričakovati razumevanje sistema 100 milijard živčnih celic od katerih je vsaka povezana s tisoči drugih. Ampak nihče ne dvomi, da je odziv nekega črva ali pa psa povezan z njegovimi možgani oz. živčnim sistemom.
galoper
# 23.10.2015 ob 14:57
Zakaj ne bi povedali bolj preprosto: ocena dejanj posameznika je odvisna od intelekta ocenjevalca.
Krimsky
# 23.10.2015 ob 13:15
@ MyotisSI
Popolnoma razumem, da se ne moreš strinjati ... še kakšnih 7 milijard se ne more ...
~
... ko stojiš pred polico se sam odločiš. Sam.
Zakaj potem podjetja zmečejo toliko za reklame? Zato ker vedo, da boš s police veliko verjetneje potegnil tisto zobno kremo, ki ti je že kakorkoli 'znana', kot pa tisto, ki jo vidiš prvič. In za štacunarje je tak statistični pristop povsem dovolj, s povečanjem prodaje za 10 ali 20 % so čisto zadovoljni. Tvoj občutek, da si kremo izbral sam, ni pri tem prav nič okrnjen, podobno kot ni v primeru posthipnotične sugestije (da boš npr. odprl okno). Greš in – odpreš okno! Na vprašanje »zakaj?« odgovoriš »ker je vroče, slab zrak, ker zunaj žvrgolijo ptički ...«

Če bodo dokazali, da svobodne volje ni in je človeška zavest kemična utvara ter da je človek le sprogramirana žival, bolje da izumremo takoj! Zdaj! Ker je potem vse skupaj brez veze.

Meni se prav nasprotno zdi, da je za človeštvo edino upanje, da se znebimo konstrukta svobodne volje, ker se šele potem lahko začnemo pogovarjati o pravih razlogih za ravnanje posameznika.

Primer:
Če se nezaposlenost poveča za X%, se bo kriminal povečal za Y%. Ker je odvisno še od neštetih drugih variabel, bodo nekateri obdelovali kak kos zemlje, kaj preprodajali, švercali, prodajali svoje telo ... nek Pepe pa ne more gledati lačnih otrok in v obupu oropa vaško črpalko. Na sodišču (izjemoma) naleti na sodnika, ki razsodi: »Poiščite mu službo, če bo v naslednjih petih letih še kaj ropal, bo kaznovan za oboje!«
~
Seveda v kapitalizmu ni takih sodnikov, ki bi ugotovili, da morajo biti vsi zaposleni, ker se sicer povečuje stopnja kriminala ... niso plačani za tako 'filozofsko' razmišljanje ... bolj preprosto je obsoditi Pepeta, ki ima 'svobodno voljo' in bi se kljub lačnim otrokom lahko uprl impulzu ...
MyotisSI
# 23.10.2015 ob 10:29
Krimsky
# 23.10.2015 ob 07:46
Sodnik obsodi žeparja, ker bi le-ta lahko ravnal drugače, »če bi le hotel«.
Sodnik ne želi in ne more razmišljati v smeri, da ima dotični ravno toliko razlogov, da je postal žepar, kot on sam, da je postal sodnik.
~
Zagovornike 'svobodne volje' je treba vprašati takole: »Kaj pa po vašem preučujejo psihologija, sociologija, pedagogika ... če ne zakonitosti v človeškem vedenju?« In vsak reklamni psiholog ve, da njegove reklame delujejo, tudi plačan je zato. Zraven pa mimogrede zagovarja še, da ima posameznik svobodno voljo ... in sam niti ne opazi svojega shizofrenega položaja: manipulira, ve, da njegove manipulacije delujejo, in zraven še bluzi o svobodi ...
~
Če zakonitosti ne bi obstajale, vse zgoraj naštete vede sploh ne bi obstajale ...
Sodniki bodo tudi danes in jutri obsojali žeparje ... bistvo je pač očem nevidno ... samo v tem primeru ne bi bilo treba gledati s srcem, ampak z razumom ...


S tvojim zapisom se res ne morem strinjati.

Kot pove Saleclova: "... To ni spremenilo pravnega razmišljanja o svobodni volji. Ko so se postavljale prve raziskave na področju svobodne volje, so odprle vprašanje, ali bo moralo pravo radikalno premisliti o vprašanju svobodne volje. Zelo hitro so sledile debate, da posameznik morda dejansko ne ve, da se njegovi možgani aktivirajo, še preden se racionalno odloči, da bo nekaj naredil. A posameznik lahko tega še vedno ne naredi. Še vedno obstaja neki svobodni 'ne'. Ne obstaja le svobodni 'da' ..."

Se popolnoma strinjam z njo. Če se človek zaveda samega sebe (in ni sociopat) ima tudi svobodno voljo, da nekaj NE naredi. Vzemimo npr. pedofile. Res si ni sam kriv da ga privlačijo triletnice, a se lahko odloči da jim NE bo škodoval. Nihče ne pravi da je to preprosto. Vprašajte zdravljene alkoholike ali mamilaše. A to je svododna volja.

Seveda te oglasi silijo - prigovarjajo da npr. kadiš, ker boš bolj kul, pa da nosiš točno določen model jakne, da boš še bolj kul in te bodo imeli vsi radi ipd. To nam prigovarjajo oglasi ki so jih sestavili strokovnjaki na področju psihologije, prodaje, nevroznanosti ipd. A še vedno na koncu, ko stojiš pred polico se sam odločiš. Sam. Odločiš se, ali ali boš ovca ali ne, oz., v kolkšnem odstotku boš dovolil da te drugi vodijo. Ker če si priznamo, včasih smo vsi ovce, ker je to lažje in enostavneje. Svobodna volja ni za šibke in pusije in zahteva napor, razmišljanje, samorefleksijo, vest ipd.

Če bodo dokazali, da svobodne volje ni in je človeška zavest kemična utvara ter da je človek le sporgramirana žival, bolje da izumremo takoj! Zdaj! Ker je potem vse skupaj brez veze.
planet1
# 23.10.2015 ob 07:33
Clovek je zival, ampak je na njem in ostalih zivalih vec kot samo priznana biologija. Znanost pa zaenkrat ostaja ujeta v svojih okvirjih in si tako kot ze tisocletja laze, da danes pa imamo za razliko od nasih idiotskih predhodnikov zagotovo vse prav. Cez par sto let se bodo smejali nasi neumnosti, tako kot se mi smejimo idejam o ploscati zemlji in zemlji kot centru vesolja. Tako kot so vere pogubne v svoji institucionalizirani omejenosti je popolnoma ista pesem z znanostjo.
Krimsky
# 24.10.2015 ob 08:36
@ naš človek

Sodnik ni plačan, da razmišlja ... obsodi, ker tako pravi zakon ...
Tako so se zagovarjali tudi tisti v Nürnbergu: »Mi smo samo ubogali zakon in ukaze«.
~
Ni mogoče zanikati, da se s povečano nezaposlenostjo poveča kriminal.
Povzročitelji povečanega kriminala za Y% so torej dejansko neki anonimni investitorji (kot anonimno zlo Arendtove), ki so namesto v A investirali v deželo B. Našemu nerazmišljujočemu sodniku pa je kajpak veliko lažje, da obsodi kar Pepeta ...

... odsotnost svobodne volje ne pomeni, da je treba ukinit kaznovanje.

Pomeni pa, da moramo razmišljati o pravih vzrokih kriminala, zato npr. uvedemo polno zaposlenost in univerzalni temeljni dohodek.
Onkraj dometa našega sodnika? Seveda, jasno da je.

Res pa je tudi, da s tem ko obsodi Pepeta, sodnik odvrača celotno civilizacijo od tega, da bi se stvari lotila na opisani način.
galoper
# 23.10.2015 ob 21:06
Nevroza je posledica strahu, strah je posledica neznanja, neznjanje je neustrezna = neutrjena = nenaučena nevronska povezava, ki lahko ima druge smiselne povezave in nastanejo vzorci, ki jih nasprotniki ne poznajo. Od tu se lahko že opremo na relativnost povezav in zaznav ter temu ustreno ugotavljanje značilnosti. Opisuje se lahko različne pojave in spiše obširne knjige, toda bistv je v tem, da je vsak človek posebnost, ki več ali manj odstopa od normativov.
Krimsky
# 23.10.2015 ob 19:30
@ Vanek
In alternativa svobodni volji je...?
~
Alternativa je – priznavati posamezniku razloge za njegovo ravnanje.

Prvi se je na tako stališče postavil Freud. Res je imel hudo nenavadne primere (npr. Podganjar, Človek volk), ampak nikoli, res nikoli, mu ni padlo na pamet, da bi poskočil: »A si ti normalen?« Ne glede, kaj mu je osebek pripovedoval, je izhajal iz stališča, da to slednji ne počne brez razlogov, da povedano zagotovo nekaj pomeni. In Freud je bil resen mož.
~
Vendar živimo v kulturi, kjer je 'svobodna volja' temeljni kamen (sicer majave zgradbe), in nobena kultura ne dovoli, da bi ji kdo spodmikal temeljne kamne ...

@ otopik

Me veseli, da kdo res suvereno obvlada določeno tematiko, ... tako kot npr. kolega Ramus blesti v poznavanju biblije.

Gospa Salecl ne more ravnati drugače, mora zastopati moč/oblast.
Resnici pa sledijo zgolj redki posamezniki ... Spinoza, Nietzsche, Freud, Skinner, Harris, ...
otopik
# 23.10.2015 ob 18:27
Renata Selecl brca v temo s tem ko nevroznanosti očita neko ozko usmerjenost oz. da se zapira v neke ozke predale in da nam prodaja neko svojo resnico. To preprosto ni res. Kot prvo je treba vedeti, da je nevroznanost izredno široka in interdisciplinarna veda. Nevroznanost se upira tako na izsledke psihologije, razvojne biologije, sociologije, matematike, računalništva, kognitivnih znanosti, torej nikakor ne gre za neko ozko področje. Očitno nekaterim ni všeč, da se pač ukvarja z možgani in je kot taka najbolj kvalificirana da sodi o njih.

Svojo ozko resnico nam v resnici prodajajo filozofi, ki svoje trditve ne podkrepijo z dokazi ampak govorijo iz prepričanja in to je ozko razmišljanje. Resnica je kakršna je, lahko jo filozofi različno interpretirajo, ne morejo pa si lastiti pravice, da jo po mili volji spreminjajo ali spodbijajo kot pač samo neko mnenje stroke. Ne moremo z nekim svojim mnenjem oz. prepričanjem to spodkopavati in zahtevati, da so naša stališča in prepričanja enako upoštevana zaradi neke kvazi uravnoteženosti. Če trdijo nasprotno naj predložijo dokaze, dokler jih nimajo je to samo njihovo mnenje in prepričanje. Bomo sedaj, ko npr. astronomi odkrivajo tudi planete izven našega osončja zahtevali še mnenje astrologov pa mogoče pravnikov o tem, da ne bodo še astrologiji očitali, da se zapira v neke ozke predale.

Isto ozkoglednost so očitali naravoslovju ob evolucijski teoriji, govorili so to je en vidik, vaša resnica, ampak ne morejo neka teološko filozofska nakladanja povoziti fosilov in ostalih dokazov in zase zahtevati neko svojo resnico, ki je v nasprotju z dokazi. Podobno smo se morali že prej sprijazniti z dejstvom, da Zemlja pač ni središče vesolja....
otopik
# 23.10.2015 ob 16:19
@MyotisSI
A še vedno na koncu, ko stojiš pred polico se sam odločiš. Sam. Odločiš se, ali ali boš ovca ali ne, oz., v kolkšnem odstotku boš dovolil da te drugi vodijo. Ker če si priznamo, včasih smo vsi ovce, ker je to lažje in enostavneje. Svobodna volja ni za šibke in pusije in zahteva napor, razmišljanje, samorefleksijo, vest ipd.

Če bodo dokazali, da svobodne volje ni in je človeška zavest kemična utvara ter da je človek le sporgramirana žival, bolje da izumremo takoj! Zdaj! Ker je potem vse skupaj brez veze.


Torej ko stojiš pred polico, kdo se odloči Ti ali tvoji možgani. Prosim bodi natančen. Zavest tu ne igra bistvene vloge, poskusi dokazujejo, da možgani odločitev sprejmejo že prej, preden se dejanja zavemo. Možgani nam nato to dejanje servirajo kot svobodno odločitev. Tudi tisti kao svobodni ne, o katerem govori ga. Selecl ne pomaga svobodni volji prav nič. Kajti tudi tisti "ne" je dejanje naših možganov, to razliko, da je pač posegel vmes nek drugi (višji) možganski mehanizem in preprečil npr. dejanje, ki je bilo prej v domeni čustvenih možganov.

Poleg tega so se tudi že posrečili eksperimenti, kjer izberejo skupino ljudi in jim stimulirajo
določen predel možganov, ne da bi se oni tega zavedali (oz. niso vedeli v kateri skupini so). Kontrolni skupini pa ne. In z stimulacijo so lahko vplivali na odločitve ljudi, čeprav so oni še zmeraj mislili, da so sami sprejeli določene odločitve (in se jih seveda zavedali).

Torej kdo je ta ti oz. kot praviš sam se odločim. Kdo je ta "sam". Kajti tudi ta "sam" je konstrukt tvojih možganov in ko umrejo možgani umre tudi to. Ljudje si ponavadi sebe predstavljajo kot voznika v avtomobilu, ampak mi ne vozimo svojega telesa, mi smo telo. Ne obstaja neka od telesa ločena entiteta oz. nek neodvisen jaz. To dokazujejo poškodbe možganov, odstraniš en del možganov in en del tvoje osebnosti izgine, odstraniš drug del in nek drug del tvoje osebnosti izgine, na koncu te več ni.

Še malo o zavesti. Tukaj ljudje mislijo, to pa je nekaj kar znanost ne bo zmožna nikoli razložiti, to je nekaj nefizičnega itd...Ampak zavest se ravno tako zazvija z razvojem možganov, zato je majhni otroci pač nimajo. in tudi uniči se prav zlahka, npr. pri demenci je prav žalostno opazovati kako zavest človeka z leti počasi razpada kot posledica propadanja živčnih celic v možganih. In na koncu se dementen človek ne zaveda več samega sebe. To je vsekakor močan argument v prid temu, da je tudi zavest pač posledica nekih fizioloških procesov v možganih, na katere pač mi nimamo vpliva.
FOAB
# 23.10.2015 ob 14:42
svobodne volje ima posameznik toliko, kolikor ima zavesti o sebi, okolju, družbi...

osebnostno, inteletkualno in čustveno neurejeni osebki (odvisniki, pijanci, narkomani, lopovi, psihoti....) imajo seveda zelo malo svobodne volje, saj jih določa obnašanje okolja in instinktivne (programirane) reakcije na to.

Svobodno voljo lahko koristi le oseba, ki se sama sebe dobro pozna.
evaevi
# 23.10.2015 ob 14:24
Svet poka od milijard mladih in živih ljudi, za večinoi ni ne hrane ne vode ne prostora ne dela ne bodočnosti - pa da bi kdo hotel obujati še mrtvece :)
otopik
# 23.10.2015 ob 20:59
Pa še malo filozofskega nakladanja o svobodni volji. Torej če svobodna volja obstaja, pod čigavo kontrolo je? Če je nihče ne kontrolira, kje je potem tu svoboda? Če pa je pod kontrolo naših možganov je pa zopet odvisna od procesov v možganih. Saj nihče več ne verjame, da je poleg milijarde nevronov, sinaps, ožija itd...v možganih še nekakšen skrivnosten "duh", ki bdi nad vsem. V resnici je ravno obratno, ta "duh" ali če hočete duša, osebnost je proizvod nevronov sinaps itd....
QUENDI
# 29.10.2015 ob 14:50
Gre za pionirsko delo na področju prava, kriminologije in nevroznanosti.....nova egenika, vzporedna lobotomija.......o delovanju možganov in medsebojnem vplivu na druge sisteme se ve ogromno, manj pa o situacijskih reakcijah - odločitvah le-teh........zelo enstavni testi so dokazali, da je večina ljudi mejnih psihopatov......torej.......
Vanek
# 23.10.2015 ob 18:19
In alternativa svobodni volji je...?
awesome1
# 23.10.2015 ob 22:32
Mi nikoli ne umremo, samo avatarja zapustimo. :)

Mi ne živimo v objektivni resničnosti, to je jasno že skoraj 100 let. Delci so samo verjetnostna distribucija, informacija. Preučite "double slit experiment", preučite placebo efekt. Če bi bila realnost objektivna, potem ne bi smel obstajati placebo efekt, pa obstaja tako močan, da tablet ne moreš prodajat, če nima boljšega efekta kot placebo. :)
otopik
# 23.10.2015 ob 20:13
@ Vanek
In alternativa svobodni volji je...?

Kaj je alternativa temu, da je Zemlja okrogla? Kaj je alternativa temu, da Zemlja pač ni središče vesolja? Kaj je alternativa evoluciji???

Kaj je alternativa resnici? Da lažemo sami sebi?
nikoli
# 23.10.2015 ob 07:16
Človek je predvsem biologija - žival. Vse ostalo ena tanka plast preko njegove živalske narave. Prej ko bomo to priznali, bolje nam bo.
Kazalo