Dogajanje se je začelo z molitvijo odrešenja, ki jo je vodil zagrebški nadškof, kardinal Josip Bozanić. V pridigi je Bozanić dejal, da se želi obnoviti stare ideološke delitve. "V naši domovini, posebno v zadnjih letih, se spet želi oživiti spopade in stare ideološke delitve, za katere se je verjelo, da so delno premagane. Razpihuje se sovraštvo, vsiljuje se nestrpnost in izključevanje. Kot da je nekaterim do tega, da se poglabljajo neresnice z namenom podaljšanja spopada in nasilja iz časa totalitarizma," je po poročanju hrvaškega portala index.hr dejal hrvaški kardinal.

"Nasproti domoljubnemu antifašističnemu uporu iz druge svetovne vojne se danes pojavlja neka nova ideologija antifašizma z diskurzom iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ki ga ne najdemo v drugih sodobnih evropskih državah. Izumljanje nekake fašizacije Hrvaške to ideologijo hrani in ji ponuja priložnosti, da se njeni podporniki predstavljajo kot borci proti tem domnevnim pojavom, pri čemer skrivajo pravo naravo svojega delovanja in ne dovoljujejo, da hrvaška družba raste v svobodi, enotnosti in sobivanju, v hrepenenju po napredku, pravičnosti, miru, umaknjena od vsakršnega totalitarizma," je še dejal Bozanić.

Tudi politika prisotna
Na dogodek v Pliberku so prišli tudi številni hrvaški politiki, med njimi tudi predsednik opozicijskega HDZ-ja Tomislav Karamarko in voditelja hrvaških veteranov, ki v šotoru v Zagrebu protestirajo proti vladi, Đuro Glogoški in Josip Klemm.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović je že v četrtek v Pliberku, Maclju in na Teznem v Mariboru položila vence v spomin na žrtve, ki so umrle v dogodkih maja 1945. Predsednika hrvaške vlade in sabora, Zoran Milanović in Josip Leko, in hrvaški obrambni minister Ante Kotromanović so Tezno obiskali v petek.

Kot še poroča index.hr, je hrvaški sabor leta 2012 ukinil pokroviteljstvo nad slovesnostjo v Pliberku "zaradi zlorabe žrtev in ustaške ikonografije". Letos je pokroviteljstvo prevzela predsednica Kolinda Grabar - Kitarović.

Zavezniki so jih zavrnili
15. maja 1945 so pripadniki mednarodnih zavezniških sil več tisoč poraženih hrvaških ustašev izročili jugoslovanskim partizanom. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, od tega večina vojakov.

Na Pliberškem polju so partizani ustrelili del ujetih hrvaških vojakov, ostale pa so nekaj mesecev v t. i. "kolonah smrti" peljali po vseh krajih takratne Jugoslavije. Ob tem je veliko ujetnikov umrlo ali bilo ubitih.