800-stransko poročilo zgodovinske komisije avstrijske Koroške, ki sta jo leta 2010 ustanovila deželna vlada in deželni zbor avstrijske Koroške, sta Wilhelm Wadl in Alfred Elste v sredo predstavila v Celovcu. Kot sta povedala, sta preučevala predvsem napade na avstrijskem Koroškem v 70. letih, ki so se razplamteli po zaostritvi spora glede dvojezičnih krajevnih tabel - od napadov na spomenike, ki so jih postavile brambovske organizacije, in napadov na partizanske spomenike pa vse do bombnega napada na muzej v Velikovcu leta 1979, ko so bili ranjeni kustos muzeja in dva napadalca.

Do številnih sklepov sta prišla na podlagi preučitve dokumentov iz Arhiva Slovenije, medtem ko sta imela do avstrijskih dokumentov omejen dostop. Povedala sta tudi, da sta k sodelovanju povabila številne politike iz tistega obdobja, a je večina sodelovanje zavrnila.

V arhivih našla imena še danes javnih osebnosti
Zgodovinarja sta v poročilu več domnevnih storilcev, prič in političnih protagonistov tudi poimensko navedla. Kot je povedal Wadl, sta se za to odločila, da bi se izognila "špekulacijam, sumom in subjektivnim mnenjem", pa tudi zaradi možnega znanstvenega preverjanja. Opozorila sta, da sta v arhivih Udbe odkrila tudi nekatere še danes javne osebnosti na avstrijskem Koroškem.

Avstrijski Profil je sicer že marca objavil nekatere vzdevke operativcev Udbe, ki naj bi delovali v mreži, poimenovani Sora. Za več od njih naj bi zgodovinarjema tudi uspelo ugotoviti njihova prava imena. O poročilu bodo zdaj razpravljali tudi v deželnem parlamentu. Svobodnjaki (FPÖ) so že menili, da bi morali zahtevati odškodnino za napade od Slovenije in Srbije.

Koroški deželni glavar Peter Kaiser sicer meni, da je treba upoštevati časovno dimenzijo in da so danes odnosi med Slovenijo in Avstrijo, ki sta skupaj v Evropski uniji, popolnoma drugačni kot pred 35 leti. "Danes imamo soglasje namesto konfrontacije," je dejal.