Collier, direktor Centra za študij afriških gospodarstev in profesor ekonomije na Univerzi v Oxfordu, je na predavanju z naslovom Kaj lahko Evropa naredi za Afriko in zakaj bi morali to narediti? na FDV-ju govoril o tem, zakaj naj bi Evropa pomagala Afriki – ne le, ker je Afrika soseda Evrope, ker sta celini povezani in "smo v krvi drug drugega", temveč tudi zato, ker je prišlo do "preobrata v sreči". Doslej je veljalo, da je Evropa uspešna, Afrika pa revna in potrebuje pomoč. Stvari se obračajo, Evropa je v recesiji, Afrika raste. Lani je bilo šest od desetih najhitreje rastočih gospodarstev v Afriki, afriški razvoj pa je priložnost za Evropo in zato nekatere nekdanje kolonialne sile, kot je Portugalska, oživljajo vezi z Afriko.

Prekletstvo naravnih virov
Največja priložnost Afrike so naravni viri. Povprečen kvadratni kilometer v državah OECD-ja (glede na to, koliko naravnih virov je pod površino tega povprečnega kvadratnega kilometra) je vreden 110.000 evrov, v Afriki pa 20.000 evrov, vendar ti podatki veljajo za znane naravne vire, kot so nafta in plini. Neznane je treba še odkriti. Različna podjetja se tega zavedajo, zato so razporejena povsod v Afriki. Kljub temu pa ekonomisti govorijo o prekletstvu naravnih virov, čeprav so ti največja možnost Afrike za gospodarsko rast.

"Nikoli več"
V Afriki so doslej odkrili razmeroma malo naravnih virov, tudi zato, ker je, tako Collier, v zavest Afričanov prišlo, da ne bodo nikoli več dopustili plenjenja svojih naravnih virov. V ta namen je, če jih hočejo začeti izkoriščati in celino potegniti iz revščine, postaviti pravila (primer je ustavno pravilo v Gani o nafti), posebne institucije, ki skrbijo za ta pravila in vzpostaviti kritično maso državljanov, ki razumejo, zakaj so pravila in institucije potrebni (da ne bi nikoli več prišlo do plenjenja naravnih virov). To naj bi vzpostavilo verigo gospodarskih odločitev, ki mora iti praviloma skozi več generacij.

Členi verige do uspeha
Prvi člen verige je odkrivanje naravnih virov. Nato morajo zajeti dovolj vrednosti teh naravnih virov za državo, kar v Afriki pomeni skozi davke, pravi Collier. Tretji člen je poskrbeti za boljši pravni okvir za kaznovanje okoljskih katastrof, kar bi pomagalo, da bi se izognili okoliščinam, kot so v delti reke Niger, kjer je odkritje nafte pripeljalo do ekološke katastrofe ter nasilja in organiziranega kriminala. Pomembno je, da vsi državljani čutijo koristi od naravnih virov, ki pripadajo tudi prihodnjim generacijam. Na koncu je treba odgovoriti na vprašanje, kaj se zgodi z dobičkom? Collier poudarja, da bi morale afriške države poskrbeti za naložbe.

Evropa mora preprečiti podkupovanje
Svoj delež mora tu prispevati tudi Evropa. Zgodovinsko gledano, so podjetja, ki so želela izkoriščati naravne vire v Afriki, podkupovala predstavnike držav, ki so se pogajali z njimi. Evropski parlament je sprejel zakon, ki prepoveduje podkupovanje afriških predstavnikov, a ta resolucija nima nadzora izvajanja. Evropa mora nadzirati svoja podjetja, da se bolje vedejo, meni Collier. Evropa lahko pomaga tudi pri informiranju, saj Afrika potrebuje kritičen del prebivalstva, ki razume, da je (pametno) izkoriščanje naravnih virov potrebno.

Afrika tik pred industrializacijo
Druga priložnost za Afriko je industrializacija, ki pa je tik za obzorjem. Afrika mora privabiti podjetja, pri tem pa lahko pomaga Evropa, in sicer tako, da afriškim proizvajalcem omogoči privilegiran dostop do evropskih trgov, kar v določeni meri že počne, a le za najrevnejše afriške države.

"Donatorji naj zapustijo našo 'kuhinjo'"
Pa Afrika sploh želi, da ji Evropa pomaga? Collier je omenil svoj nedavni pogovar s predsednikom Ruande Paulom Kagamejem, ki hoče, da bo njegova vlada odgovorna svojim državljanom za politike, ki jih sprejema. "Hočemo, da Evropa 'zapusti našo kuhinjo', a še vedno hočemo evropski denar in biti odgovorni Evropejcem za to, kar delamo s tem denarjem," pravi predsednik Ruande in dodaja, da lahko (evropskim) donatorjem dokaže, da dobro porabljajo njihov denar. To pa ne pomeni, da bodo Afričani donatorjem dovolil, da jim govorijo, kaj lahko delajo.

Evropa je obtičala v preteklosti
Kljub pozitivnim gibanjem je Afrika še vedno zelo revna, zapletena v boje. Evropa lahko pomaga Afriki, vendar ne gre več le za denar, temveč tudi za dobro upravljanje. "Evropa je (v odnosu do Afrike) obtičala v preteklosti in mora rekonceptualizirati svoj odnos do Afrike. To pa lahko najbolje naredijo države, ki niso bile kolonizatorke, majhne države," trdi Collier.