Pridržani prebežniki in člani mednarodnih organizacij so za Al Džaziro potrdili, da je od septembra v centru zaradi katastrofalnih razmer umrlo 22 ljudi. Prebežniki se v centru umrlih vsak dan spomnijo ob zasilnem prostoru za molitev, narejenem iz kartonskih škatel za hrano in razpadajočih žimnic.

Zaposleni v mednarodnih organizacijah, ki delajo v Libiji, niso želeli komentirati dogajanja, da ne bi izgubili dostopa do centra 180 kilometrov jugozahodno od Tripolisa. Pod pogojem anonimnosti so sicer potrdili število smrtnih žrtev.

Libijske oblasti se na zahtevke za komentar niso odzvale.

Premeščeni v Zintan med spopadi v Tripolisu

Več mrtvih je bilo kristjanov, za katere država ne priskrbi sredstev za pokop. Na začetku leta, ko so se trupla v centru začela kopičiti, so več deset ljudi v najslabšem stanju premestili v 113 kilometrov oddaljeni Garjan, kjer pa je pozneje umrlo sedem ljudi, je sporočila prebežnica, ki ji je uspelo pobegniti od tam.

Lanskega septembra so zaradi spopadov v libijski prestolnici Tripolis več sto prebežnikov, ki jih je libijska obalna straža ujela v Sredozemskem morju na poti proti Evropi, premestili v Zintan.

Prebežniki v Libiji so že večkrat opozorili na razmere in poklicali na pomoč. Na fotografiji prebežniki v centru za pridržanje v Tripoliju. Foto: Reuters
Prebežniki v Libiji so že večkrat opozorili na razmere in poklicali na pomoč. Na fotografiji prebežniki v centru za pridržanje v Tripoliju. Foto: Reuters

"Nujno potrebujemo pomoč"

Več prebežnikov je za Al Džaziro opisalo razmere v nekdanjem skladišču za žita. V prostorih je le sedem stranišč za vseh 500 ljudi. Pridržani dobijo en obrok hrane na dan. Pipo z vodo odprejo le ob jutrih za kakšnih deset minut.

V prostorih se kopičijo smeti in iztrebki, saj stranišč zaradi poplavljanja pogosto ne morejo uporabljati. Prebežniki so Al Džaziri poslali fotografije centra, na katerih je videti ogromne kupe smeti, polne insektov. Na drugi fotografiji so pridržani s paradižnikovo mezgo na žimnice napisali: "potrebujemo pomoč", "smo nedolžni begunci" ter "stradajo nas do smrti".

"V tem trenutku nujno potrebujemo pomoč. Smo v slabem stanju," je za Al Džaziro prek skritega telefona sporočil moški iz Eritreje, ki zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi ni želel biti imenovan.

Dodal je, da so se štirje prebežniki poskusili ubiti s prijemanjem električne napeljave. Sojetniki so jim nato zvezali roke. Pozneje so jim v centru odklopili še elektriko.

Paracetamol za tuberkulozo, drisko in garje

Zdravstvena oskrba je katastrofalna. Več deset ljudi, vključno z Eritrejcem, ki je stopil v stik z Al Džaziro, ima tuberkulozo. Več jih trpi tudi za okužbami v prsih, drisko in garjami, vendar jim za zdravljenje nudijo le paracetamol in ibuprofen.

Mednarodni medicinski zbor, ki je pristojen za zdravstveno oskrbo v centru, se na navedbe ni odzval. Prebežniki so še dejali, da članom organizacije nadzorniki dovolijo le pogovor s prebežniki skozi majhno okno, v prostore centra pa ne smejo vstopiti.

"V kratkem času je umrlo veliko ljudi. Tudi mi smo blizu smrti," je za Al Džaziro dejal drugi pridržani, prav tako iz Eritreje. "Mi smo žrtve, potrebujemo varno življenje in svoje pravice. Za nas je to črna zgodovina. Bojimo se, trpimo čustveno in psihološko."

UNHCR: Prostori močno prenatrpani

V ponedeljek so 96 ljudi iz Zintana premestili v prostore UNHCR-ja v Tripolisu. Premeščeni prebežniki in zaposleni v organizaciji so potrdili navedbe pridržanih v Zintanu. "Prostori za bivanje so močno prenapolnjeni in nimajo ustreznega prezračevanja. Stranišča poplavljajo, nujno potrebno je popravilo. Zato se iztrebki in druge smeti kopičijo v celicah po več dni in predstavljajo resno grožnjo zdravju," je UNHCR zapisal v izjavi.

Prestrezanje libijske obalne straže na morju, ki jo je opremila in usposobila Evropska unija, se medtem nadaljuje. V maju so v Libijo vrnili 1.224 ljudi, kar je več kot v celotnem letu predtem.