Asad je zanikal, da pri vojaških operacijah proti upornikom pomagata Iran in Hezbolah. Foto: EPA
Asad je zanikal, da pri vojaških operacijah proti upornikom pomagata Iran in Hezbolah. Foto: EPA

Televizijski intervju je bil opravljen v času naraščanja nasilja v Siriji, o kateri bodo na sobotnem srečanju v Ženevi govorili tuji diplomati, ki bodo skušali najti rešitev za konflikt, ki traja že 16 mesecev in je zahteval več kot deset tisoč smrtnih žrtev.

"Odgovornost sirske vlade je zaščititi vse naše državljane. Vlada ima odgovornost, da izkorenini teroriste v vsakem kotu države," je Asad v četrtek povedal v uro in pol trajajočem pogovoru za iransko televizijo.

"Ko uničiš terorista, je verjetno, da si rešil življenja na desetine, stotine ali celo tisoče življenj," je prepričan 46-letni sirski voditelj, ki je mednarodne opazovalce pozval, naj spregovorijo tudi o "terorističnih operacijah", ki jim je bil priča.

Asad je odločno zavrnil, da bi rešitev za konflikt prišla od zunaj. Ob tem je potrdil svojo zavezanost reformam. "Nihče ne ve, kako rešiti sirske težave, kot pa mi sami," je zatrdil in dodal, da politične reforme ne pomenijo ničesar teroristom in državam, ki jih podpirajo. Že od začetka konflikta Asad za nasilje obtožuje "teroristične skupine", ki jih po njegovih besedah z orožjem in finančnimi sredstvi podpirajo tuje sile.

Vojaško posredovanje?
Sirski predsednik ni prepričan, da bi kriza pripeljala do vojaškega posredovanja. Sam meni, da se ne bo posnemalo posredovanja v Libiji, saj jo je to pahnilo še v hujše razmere. "Zdaj vsi vidimo, kakšno ceno plačuje libijsko ljudstvo," je dejal Asad.

Nekaj ostrih besed je namenil sosednji Turčiji, katere vojaško letalo je prejšnji teden sestrelila sirska vojska. "Politika turških oblasti je pripeljala do ubijanja in prelivanja krvi sirskega ljudstva," meni Asad, ki se je ob tem zahvalil Iranu za njegovo lojalno prijateljstvo in obljubil, da bo to poplačano.

Vrh EU-ja za sankcije
Medtem pa so voditelji članic EU-ja v Bruslju mednarodno skupnost pozvali, naj okrepi pritisk na sirski režim z uporabo sankcij, ki jih omogoča 7. poglavje Ustanovne listine ZN-a. To poglavje dopušča tudi možnost vojaškega posredovanja.

To poglavje predvideva tako nevojaški kot vojaški odziv na grožnjo miru. Nevojaški ukrepi vključujejo delno ali popolno prekinitev gospodarskih ali diplomatskih odnosov in komunikacije. Prav tako dopušča uporabo vojaških sil, če se preostali ukrepi izkažejo za neustrezne.

V zadnjih mesecih so se pozivi k sankcijam po 7. poglavju okrepili, saj dozdajšnji ukrepi mednarodne skupnosti niso prinesli ustavitve nasilja. K temu pozivajo tudi ZDA. Vojaško posredovanje so sicer do zdaj v glavnem vsi izključevali zaradi bojazni pred razširitvijo konflikta po regiji. Odločnejše ukrepanje ZN-a pa sta do zdaj zavirali stalni članici VS-ja ZN-a Rusija in Kitajska.