Aboriginska populacija se spopada z alkoholizmom, samomori, nezaposlenostjo in popolno odrezanostjo od preostale družbe. Integracij je malo, ponekod jih ni. Foto: Reuters
Aboriginska populacija se spopada z alkoholizmom, samomori, nezaposlenostjo in popolno odrezanostjo od preostale družbe. Integracij je malo, ponekod jih ni. Foto: Reuters
Celo osem - in devetletni otroci ne vidijo prihodnosti. Foto: Reuters
V Avstraliji, kjer so še v 70. letih aborigine imeli za podvrsto, je dediščina take obravnave ogromna. In uničujoča. Foto: Reuters

Gre za eno najmlajših žrtev samomora med aborigini po smrti 11-letnega Petra Littla leta 2014, ki je spodbudila deželno vlado k vzpostavitvi 26 milijonov dolarjev vrednega programa za preprečevanje samomorov.

Policija v Loomi je za avstralske medije povedala, da je smrt "ljubke deklice" popolnoma pretresla lokalno skupnost. "To je povsem nepričakovano, zatreslo je skupnost," je povedal narednik Neville Rip.

Po navedbah oblasti je bilo dekličino življenje zaznamovano s travmami in tragedijami - med drugim je bila priča samomora tesnega družinskega člana. "Okoliščine za to deklico ter raven nakopičenega gorja in travm, ki jih je doživela v svojem kratkem življenju, so bile precejšnje," je za ABC povedala zvezna ministrica za varstvo otrok Helen Morton. Deklica se je po smrti starejše sestre nedavno preselila v Loomo k svojim sorodnikom, medtem ko njeni starši živijo več sto kilometrov stran.

Grozljiva statistika
V Loomo bo zdaj odpotoval avstralski raziskovalec samomorov in aktivist Gerry Georgatos, ki bo dajal podporo skupnosti kot koordinator odzivne enote za samomore med avtohtonim prebivalstvom. Gre za milijon dolarjev vreden zvezno financiran program, ki naj bi ponujal kulturno primerno pomoč, da bi zajezil posledice samomorov. "Ta tragedija ni prizadela samo dekličine skupnosti, ampak tudi okoliške skupnosti, po katerih so jo selili," je povedal Georgatos za Guardian. "Mnoge družine in skupnosti potrebujejo podporo."

Gre za 16. tako pot, ki jo je Georgatos opravil ob nastopu svojega položaja - njegova prva naloga je bila v Goldfieldsu, kjer so si v enem mesecu življenje vzeli trije mladoletniki, najmlajša med njimi je bila 15-letna deklica. Kot je povedal za BBC, je pri aboriginih, mlajših od 14 let, devetkrat večja verjetnost, da bodo razmišljali o samomoru kot pri preostalem prebivalstvu. "Ta smrt ni najmlajša žrtev samomora, kar sem jih videl. To je tragedija in grozota ... veliko je potrebno, da nekdo tako mlad tako kmalu obupa."

"To je zdaj humanitarna kriza, ne moremo več tako naprej. Vsak otrok v tej skupnosti, vsak odrasel bo vedel o njeni smrti. Če bo kaj vodilo k še več samomorom, je občutek brezupa, ki sledi takim dogodkom," pravi Georgatos.

Drugi vzrok smrti
V zadnjih petih letih se je število samomorov v Kimberleyju, eni od devetih regij Zahodne Avstralije, kjer je 40 odstotkov prebivalstva avtohtonega, podvojilo. Med letoma 2000 in 2010 so imeli okoli sto samomorov med aborigini, s čimer je ta regija neslavna prestolnica samomorov, kjer je njihov delež kar 182-krat višji kot med splošnim prebivalstvom.

Kimberley izstopa tudi v svetovnem merilu. Za aborigine je sicer šestkrat večja verjetnost, da si bodo stregli po življenju, kot za neaborigine. Leta 2011 je bilo kar 80 odstotkov vseh samomorilcev med mladoletniki aboriginov. Samomor je med aborigini drugi najpogostejši vzrok smrti in vodilni v starostni skupini med 15. in 35. letom.

Iskanje rešitev v kulturnih programih
Po navedbah zveznega ministra za avtohtone zadeve Nigela Sculliona obstoječe službe pogosto niso bile najbolje usklajene ali pa svoje naloge niso opravljale na "kulturno primeren način", kar je vodilo do ustanovitve odzivne enote za samomore med avtohtonim prebivalstvom. Scullion je ob zadnjem samomoru dejal, da je še bolj odločen, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil epidemijo.

Wes Morris, koordinator aboriginskega kulturnega centra v Kimberleyju, stoji za Yirimanovim projektom, na kulturi temelječim programom, ki ga vodijo starešine različnih jezikovnih skupin, njegov cilj pa je zmanjšati število samomorov z ozaveščanjem mladih. "Vlagati moramo v kulturno primerne programe odpornosti in celjenja, da bi pokazali mladim, kje je njihovo mesto v naši kulturi in kakšne so njihove možnosti za prihodnost," je povedal Morris.

Da gre pri tolikšnem deležu samomorov med aborigini za dejansko epidemijo, se strinja tudi Warren Mundine, glavni svetovalec za domorodne zadeve nekdanjega avstralskega premierja Tonyja Abbotta. "Iskreno povedano, gledamo družbo v kolapsu," je povedal. "Sam sem oče in preprosto ne morem dojeti, da otrok pri osmih ali devetih letih ne vidi prihodnosti zase. Nepredstavljivo."