Haaško sodišče je v četrtek odločilo, da je nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov kriv za genocid v Srebrenici in vojne zločine v BiH-u, zaradi česar ga je obsodilo na 40 let zapora. Po četrtkovi odločitvi haaškega sodišča se je srbska vlada v petek sešla na izredni seji, kjer je bila na dnevnem redu samo ena tema - obsodba Karadžića.

Pred sejo vlade se je srbski premier Aleksandar Vučić sestal s patriarhom srbske pravoslavne cerkve Irinejem, s katerim sta se strinjala, da Srbija ne more dovoliti ogrožanja obstoja in ohranitve srbske entitete v BiH-u, Republike srbske.

Pravosodni minister Nikola Selaković je po seji prebral sporočilo vlade, v katerem je vlada opozorila, da mora biti kaznovan vsak zločin in tudi posamezniki, ki so v njem sodelovali, da pa sta nedopustna kakršno koli politiziranje in prenos kolektivne krivde na posamezne narode za zločine posameznikov. Beograd tako ne bo dovolil, da bi po sodbi prvemu predsedniku srbske entitete v BiH-u prišlo do tovrstne prevalitve krivde.

"Zločini nad Srbi niso bili kaznovani"
Srbska vlada se sicer ni želela odzvati na vsebino in obrazložitve točk obtožnice, je povedal minister, a dodal, da po dolgoletnem delu haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ostaja grenak priokus zaradi dejstva, da tvorci zločinov proti Srbom "skoraj na noben način niso bili kaznovani". Poudaril je, da odgovorna politika Srbije do svojih državljanov in pripadnikov srbskega naroda, ne glede na to, kje živijo, pomeni tudi skrb za Srbe v Republiki srbski.

"Nikomur ne bomo dovolili, da prvostopenjsko sodbo prvemu predsedniku Republike srbske uporabi kot razlog, da s prstom pokaže na nas in naše rojake, ter jasno dodajamo, da se ta sodba ne more uporabiti s ciljem ogrožanja svobode in obstoja našega naroda v Republiki srbski," je dejal Selaković. Dodal je, da srbska vlada izraža globoko obžalovanje zaradi vseh žrtev vojn na območju nekdanje Jugoslavije in da v enaki meri obsoja zločine, ki so jih storili pripadniki srbskih enot, kot tudi zločine, ki so bili storjeni nad Srbi, tako na Hrvaškem kot v BiH-u.

Selaković je še dejal, da bo sprava politika Srbije in da to pričakuje tudi od drugih držav v regiji. Prav zato srbska vlada meni, da je "politika kaznovanja pripadnikov samo enega naroda za zločine, ki so jih storili vsi, v bistvu selektivna."

ZDA in Rusija na nasprotnih bregovih
Obsodbo Karadžića so pozdravile ZDA in tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Mark Toner je dejal, da pomeni korak h koncu še enega bolečega poglavja vojne na območju nekdanje Jugoslavije" in tudi signal proti nekaznovanosti voditeljev v svetu, ki so obtoženi vojnih zločinov.

Kot je poudaril, ne bodo nikoli pozabili grozot genocida v BiH-u ali številnih drugih zločinov, ki so jih izvedle vse strani v vojni na območju nekdanje Jugoslavije. Članice mednarodne skupnosti je pozval k sodelovanju s haaškim sodiščem in k spoštovanju njegovih odločitev.

Povsem drugačen je bil odziv Rusije, ki je obsodbo Karadžića označila za politično. Namestnik ruskega zunanjega ministra Genadij Gatilov je v prvem uradnem odzivu iz Moskve, ki velja za zaveznico Srbije in tako kot Beograd ne priznava Kosova, na drugi strani ocenil, da gre za politično motivirano razsodbo.

Kot je spomnil v izjavi za rusko tiskovno agencijo Interfax, Rusija že dolgo trdi, da je haaško sodišče spolitizirano in da je takšna tudi sodba Karadžiću. Zatrdil je tudi, da so "vse sodbe haaškega sodišča usmerjene proti eni strani" v nekdanji Jugoslaviji, in sodišče obtožil, da ni obravnavalo zločinov, ki so jih storili kosovski voditelji in vojska.

Del Pontejeva pričakovala dosmrtni zapor
Nekdanja glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je za beograjski Blic ocenila, da bi Karadžića morali obsoditi na dosmrtni zapor predvsem zaradi žrtev in njihovih družin. Kljub temu meni, da je bilo pravici zadoščeno. Del Pontejeva, ki zdaj preiskuje kršitve človekovih pravic v Siriji, je izpostavila izjemen pomen sodbe za mir, stabilnost ter za začetek novega poglavja v regiji.