Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bo v četrtek objavilo sodbo nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, do zdaj najvišjemu politiku iz časa vojne v BiH-u, ki mu bodo izrekli sodbo. Tožilstvo zanj zahteva najvišjo kazen, to je dosmrtni zapor.

O vlogi Karadžića med vojno je Valentin Areh, ki je med letoma 1991 in 1995 kot vojni dopisnik poročal iz Hrvaške in BiH-a, pripravil dokumentarni film. Idejo za dokumentarni film je dobil lani, ko je delal dokumentarni film o pokolu v Srebrenici Kruta smrt. Takrat je preučeval zapiske s sojenja Karadžiću, ki je potekalo od leta 2009, in našel zanimivosti, ki so bile do zdaj bolj ali manj javnosti neznane. V več mesecih je pregledal pričevanja 586 prič, na stotine dokumentov in posnetkov.

Kot je v pogovoru za MMC poudaril Areh, grozljivih zločinov niso zakrivili bosanski Srbi, zato ni mogoče okriviti celotnega naroda, saj so jih izvajali posamezniki, številni Srbi se niso strinjali s temi zločini, za kar so bili kaznovani ali celo ubiti.

Dokumentarni film temelji na posnetkih telefonskih pogovorov med Karadžićem in drugimi akterji v vojni. Kako je potekal njihov izbor?
Pri izboru posnetkov sem upošteval njihov pomen in kako je posamezen pogovor vplival na dogajanje v Bosni. V primerjavi s preostalimi dokazi teh posnetkov ni bilo veliko, a so bili ključni dokaz za tožilstvo. Če sta Karadžić in Milošević v javnosti vedno govorila o miru in prizadevanjih za mir, posnetki razkrivajo, kaj so glavni akterji vojne načrtovali za zaprtimi vrati. Pomembni so tudi zato, ker so potekali po zaščitenih zvezah, ki jih je varovala Jugoslovanska ljudska armada (JLA) in sogovorniki niso vedeli, da jih snemajo. Zato so govorili brez zadržkov in brez diplomatskega jezika.

Naslov filma je Skrivni načrt Radovana Karadžića. Je bil bolj načrtovalec ali izvajalec načrta Slobodana Miloševića?
Zanimivo vprašanje. Haaško tožilstvo je Karadžića v letih od 1990 do 1992 označilo predvsem za izvajalca Miloševićevih načrtov, od leta 1993 do 1995 pa je postal tudi načrtovalec. V načrtu oblikovanja nove srbske Jugoslavije je sledil načrtom Miloševića, vendar pa si srbski predsednik nikoli ni zamišljal nove srbske države kot etnično čiste. To je bila Karadžićeva in Mladićeva ideja, ki so jo v večji meri do leta 1995 tudi uresničili.

Karadžić je prevzel "moralno odgovornost" za zločine bosanskih Srbov, a je hkrati zavrnil osebno odgovornost.
Prevzem "moralne odgovornosti" za zločine bosanskih Srbov je bil po mojem mnenju bolj poteza za javnost. Treba je vedeti, da grozljivih zločinov niso zakrivili bosanski Srbi. Za zločine ni mogoče okriviti celotnega naroda, saj so jih izvajali posamezniki in številni Srbi se niso strinjali s temi zločini. Nekateri so bili celo ubiti ali kaznovani. Posnetki razkrivajo, da je bil Karadžić glavni načrtovalec etničnega čiščenja v BiH-u. Zanimivost pričevanj voditeljev Srbov in posnetkov je predvsem v tem, da so se skupaj s srbsko UDBO in z JLA pripravljali na vojno in oboroževali civiliste, še preden je Jugoslavija razpadla oziroma več kot leto dni pred začetkom vojne v BiH-u.

Iz vojne na Hrvaškem in v BiH-u ste poročali kot vojni dopisnik, gledate zdaj na takratne dogodke kaj drugače, v drugačni perspektivi?
Absolutno. Takrat nismo vedeli, da je bilo vse skupaj tako skrbno premišljeno in načrtovano. Celo za etnično čiščenje smo bili prepričani, da so večinoma delo nacionalističnih kriminalnih združb. Zdaj je jasno, da je bilo vse načrtovano. Razkrita je tudi vloga JLA, saj so številni visoki poveljniki te vojske priznali, kako je njihova obveščevalna služba že leta 1988 začela delovati nezakonito, torej posegati v civilno sfero, in da so že pred razpadom Jugoslavije delili orožje civilistom. Visoki srbski poveljniki so tudi priznali, da paravojaških enot sploh ni bilo. Tudi zloglasne enote Željka Ražnjatovića - Arkana niso bile paravojaške enote. Te enote je ustanovila srbska UDBA in so bile leta 1991 in 1992 na Hrvaškem in v Bosni pod poveljstvom JLA.

Pesnik, psihiater, politik, novodobni zdravilec, vse to je bil v svojem življenju Radovan Karadžić. V kakšni vlogi pa je nastopal pred haaškim sodiščem?
Na haaškem sodišču se je predstavljal kot voditelj bosanskih Srbov, ki se je bojeval za svobodo srbskega naroda v BiH-u. Prepričan je, da bi Srbi, če ne bi organiziral obrambe, izginili iz Bosne.

Kako je sploh potekala obramba, vemo, da se je Karadžić branil sam, na čem je temeljil njegov zagovor?
Obrambo je spreminjal glede na dokaze. Sprva je temeljila predvsem na naštevanju zločinov nad Srbi. In ti so se zgodili. O tem ni dvoma, tožilstvo tega ni niti poskušalo zanikati. Zaradi teh so sodili in sodijo drugim. Tožilci so zahtevali, da Karadžić odgovarja za zločine, ki so jih naredili njegovi ljudje. Zato je nekdanji vodja bosanskih Srbov številne dokumentirane zločine bodisi zanikal bodisi trdil, da za njih ni vedel. Nazoren primer je Srebrenica in pokol 8.000 zajetih Bošnjakov. Karadžić je sprva trdil, da ti ljudje niso bili ubiti, ampak da so v resnici Bošnjaki ubili na stotine srbskih civilistov. Ko so prikazali dokaze iz množičnih grobnic, v katerih so bili Bošnjaki, je Karadžić trdil, da gre za trupla bošnjaških vojakov, ki so bili ubiti v boju. Ko so tožilci dokazali, da je imelo na tisoče žrtev zvezane roke ali pa so bili ubiti s strelom v tilnik, je spremenil obrambo. Trdil je, da je šlo za obračunavanje, spopade med Bošnjaki samimi. Ko je tožilstvo na sodišče pripeljalo tudi visoke srbske oficirje, ki so potrdili, da je njihova vojska streljala na tisoče ujetnikov, je Karadžić trdil, da ni o tem nikoli nič slišal in nič vedel.

Karadžić je obljubljal, da bo med sojenjem predstavil tajni dogovor s posebnim ameriškim odposlancem Richardom Holbrookom, ki naj bi mu v zameno za umik iz javnosti in politike obljubil, da ga ne bodo preganjali. Kaj je bilo s tem?
Ne, Karadžić ni predstavil nobenih dokazov, ki bi potrdili obstoj takšnega dogovora. Res je, da so pred leti srbski časopisi v Banjaluki senzacionalno objavili pisni sporazum med Karadžićem in Holbrookom, datiran na julija 1996. Toda analiza papirjev je pokazala, da je dokument nekdo ponaredil. Na njem sta bila lažna podpisa Karadžića in Holbrooka. Haaško sodišče se do sporazuma ni opredeljevalo. Nekdanji glavni tožilec Richard Goldstone je dejal: "Tudi če je tak dogovor res obstajal, je to popolnoma irelevantno za zakonitost postopka. Holbrooke nikoli ni bil predstavnik haaškega sodišča!"

V nedeljo so na Palah, ki so bile med vojno sedež bosanskih Srbov, odprli študentski dom, ki nosi ime po Karadžiću. Tam so bili njegova žena, hčerka in predsednik Republike srbske Milorad Dodik, ki je poudaril pomen Karadžića pri oblikovanju srbske entitete v BiH-u. Verjetno bo tudi v primeru obsodbe Karadžić še naprej junak za Srbe?
Karadžić ostaja junak za velik del srbske javnosti. Prepričani so, da bi, če ne bi organiziral obrambe, izginili iz Bosne. Takšno podobo Karadžića zagovarja večina srbskih medijev v Bosni in tudi oblast Republike srbske. Sojenje razumejo kot preganjanje Srbov, ki so bili in bodo ostali junaki.

Kako je po vašem mnenju sojenje Karadžiću vplivalo na celjenje ran v BiH-u, ki še danes ostaja močno razdeljen?
To je verjetno najtežje vprašanje. Sojenje je pomembno vplivalo na razkritje številnih umazanih podrobnosti akterjev vojne. Razkrilo je trpljenje vseh narodov, tragedijo z več kot 104.000 žrtvami in 2.000.000 begunci. Številni se še danes niso vrnili na svoje domove in se ne bodo nikoli več. Številni še danes niso našli posmrtnih ostankov najdražjih. Številni še danes trpijo zaradi duševnih bolečin. Ali je sojenje vplivalo na celjenje ran, pa bo pokazala prihodnost.